Tiskane izdaje
Kot je po seji nadzornega sveta sporočil novi predsednik nadzornikov sklada Franc Stanonik - ta je na tem mestu zamenjal okoljskega ministra Roka Žarnića -, Pirc v zagovoru "večini nadzornikov očitno ni argumentirano pojasnil svojega ravnanja pri projektih Brdo in Pivka, tako da je odločitev nadzornikov ostala enaka kot na prejšnji seji", ko so trije člani podrli sklep o razrešitvi, dva pa sta glasovala proti.
Pirc je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal, da se nadzorniki z njegovim pojasnilom niso strinjali, da pa je bilo iz njihovih kasnejših vprašanj "očitno, da niso prav pozorno prisluhnili obrazložitvi".
Nadzorni svet bo predlog za Pirčevo razrešitev v prihodnjih dneh znova posredoval vladi.
Ker je vlada minuli četrtek na podlagi odstopne izjave s 30. oktobrom razrešila Žarnića z mesta prvega nadzornika sklada (Žarnić je po opozorilu protikorupcijske komisije glede nezdružljivosti funkcij dal odstopno izjavo z mesta prvega nadzornika stanovanjskega sklada in Eko sklada), so nadzorniki danes za novega predsednika nadzornega sveta izvolili Stanonika, ki v nadzornem svetu zastopa okoljsko ministrstvo.
Glavna očitka nadzornikov se nanašata na projekta gradnje stanovanj v ljubljanski soseski Brdo ter nakupa stanovanj in hiš v Pivki.
Glede Brda so mu med drugim očitali, da po stečaju GPG od konzorcijskega partnerja, družbe Nivo, ni zahteval dokončanja projekta, ampak je le zagotovil nujna dela za zaščito že zgrajenih objektov in začel s postopkom izbire novega izvajalca del. S tem naj bi povzročil veliko škodo, po Žarnićevih besedah 14 milijonov evrov.
Pirc je danes povedal, da je bilo v partnerski pogodbi med GPG in Nivojem, v kateri Nivo solidarno odgovarja za izvedbo celotnega naročila, tudi določeno, da bo vodilni partner podjetje GPG, ki bo od naročnika sprejemal vse obveznosti, navodila in plačila, obenem pa bo prevzel vse obveznosti iz garancij za dobro izvedbo posla. "Nivo je bil torej tudi po tej pogodbi de facto samo podizvajalec za 15 odstotkov vrednosti del," pravi Pirc.
Sklad bi lahko ob stečaju GPG od Nivoja zahteval dokončanje del, pravi Pirc, "vendar nam je bilo jasno, da Nivo tega objektivno ni bil zmožen, ne ekonomsko ne tehnološko, prav tako ni imel prostih zmogljivosti za tako povečan obseg obveznosti".
Poleg tega je vodstvo Nivoja po Pirčevih besedah v notarsko overjeni izjavi zapisalo, da nadaljevanje del po "izklopu" GPG ni možno. "Sklad bi sicer lahko poskušal izterjati nadaljevanje del od Nivoja po sodni poti, vendar bi se ta nedvomno skliceval na spremenjene okoliščine in zato zahteval razvezo pogodbenih obveznosti," meni Pirc. Dela bi zastala, objekti bi ostali nezaščiteni, ne bi bila več mogoča koordinirana izgradnja komunalne in prometne infrastrukture, sklad ne bi mogel unovčiti bančnih garancij do podjetja GPG, sodni postopki pa bi se verjetno vlekli več let, dodaja.
"Sprašujem se, ali bi bilo to zakonito in gospodarno ravnanje, ki ga zagovarjajo tisti, ki se zavzemajo za to drastično rešitev. Ali bi imel jaz kot direktor sklada potem čisto vest in ali bi mi nadzorni svet takrat stal ob strani, namesto da me poskuša zamenjati," je dejal Pirc.
Pravi, da so ravnali tako, kot se jim je zdelo v tistih okoliščinah edino pravilno in pošteno - unovčili garancije in ostale terjatve prijavili v stečajni postopek nad GPG ter izvedli nujna zaščitna dela.
Pirc tudi meni, da bi lahko bil nov izvajalec že izbran, če si nadzorni svet "ne bi nezakonito prisvojil tega postopka, s čimer se je vse skupaj precej zavleklo". Pirc sicer meni, da lahko projekt še vedno dokončajo v okviru zastavljenih finančnih ciljev.
Prepričan je, da bi, če bi ravnal drugače, ravnal negospodarno in neodgovorno ter da bi bil takrat predlog za njegovo razrešitev utemeljen. Napoveduje, da bo uporabil vsa pravna sredstva za zaščito interesov sklada in svojega dobrega imena.
