Tiskane izdaje
Izlake – Predstavitveni prostor v neizkoriščenem delu industrijskega hodnika sredi proizvodnih hal izlaškega Etija je bil spočet z »majhno« idejo Jožeta Kastelica, vodje proizvodnje tehnične keramike v Etiju, se nadaljeval s strokovno nadgradnjo arhitektov Gorana Rupnika in Janje Brodar iz biroja Riba ter na koncu na ljubljanskem Mesecu oblikovanja pobral prvo nagrado Interier leta 2014 za manjši projekt.
Samo dvanajst kvadratnih metrov zavzema nagrajeni predstavitveni prostor in le majhen vložek je bil potreben, da je »industrijski« kotiček v Etiju zasijal v novi podobi – iz starih materialov, ki niso samo estetsko »poživilo« sivih hodnikov, ampak obujajo tudi spomin na začetke Etijeve proizvodnje pred dobrimi šestimi desetletiji. Leto 1950 velja za začetek proizvodnje keramike v tovarni ob Mediji, leto 1954 pa za mejnik, ko so postavili prvo peč za izdelavo elektroporcelana.
Projekt naj bi prvotno zajemal barvanje sten in postavitev razstavnih panojev. Toda Janja Brodar in Goran Rupnik sta s sodelavcem, študentom grafičnega oblikovanja Davidom Pihlerjem, po mnenju strokovne komisije zasnovala pravo abstraktno mozaično risbo. Vanjo sta vstavila tudi enega prvih strojev za predelavo keramike. »Mašina«, prevlečena z več kot šestdesetletno patino časa, z mogočnostjo razbija belino profilov v ozadju. Tudi prvemu Etijevemu proizvodu, Bergmanovi pipici iz elektroporcelana, sta avtorja predstavitvenega prostora dodelila eno od častnih mest.
Kakor pravita ustanovitelja biroja Riba, oba diplomanta Fakultete za arhitekturo, prvi s temo Logatec postaja mesto, druga s Pastoralnim središčem v Veliki Nedelji, ju je navdihnil sprehod skozi proizvodnjo: odpadni materiali, ostanki keramičnih cevi raznih profilov, iz katerih nastajajo visokonapetnostne varovalke ... Vse to jima je bil brezplačni material, strokovna komisija v sestavi Peter Gabrijelčič, Andreja Jug, Matevž Frančič in Nina Granda pa so v konkurenci enajstih prispelih projektov presodili, da je postavitev biroja Riba ambientu v Etiju dodala izvirnost in jo začinila tudi s pravo dozo domišljijo. Posebnost projekta je v inovativnosti, nad katero je navdušen celotni tisoččlanski kolektiv Etija. Janja Brodar in Goran Rupnik sta z njo pokazala, kaj pravzaprav najbolj obvladata: z rokami in znanjem narediti presežek tako rekoč z – nič.
