Nagrada zlati kamen za najbolj prodorno občino gre v Idrijo

Brdo pri Kranju – Na šestih dnevih občin in srečanju županov, ki je bilo včeraj na Brdu, so za razvojno najbolj prodorno občino izbrali Idrijo. »Zaradi celovite in dosledno izpeljane strategije, ki daje otipljive rezultate,« je odločitev utemeljila desetčlanska strokovna žirija.

»Idrija je v slovenskih okvirih nekaj posebnega: na svetovnem zemljevidu je že več stoletij in je bila z rudnikom živega srebra že v zgodovini med najbogatejšimi in najrazvitejšimi kraji v Sloveniji. Po zaprtju rudnika je zelo uspešno naredila prehod iz rudarskega v industrijski kraj.

Pri tem se v občini niso ustavili: zdaj delajo nov preboj iz industrijske v razvito postindustrijsko lokalno skupnost,« je v obrazložitev nagrade, imenovane zlati kamen, ki so jo tokrat podelili prvič, zapisala žirija in poudarila, da »moderno vodena občina Idrija na osnovi svoje identitete gradi blagovno znamko«.

Idrijski župan Bojan Sever je bil presenečen, ker je laskavo priznanje prejela prav Idrija in se je ob tem pošalil: »Če smo mi najboljši, potem ne vem, kaj to pove o drugih,« je dejal in dodal: »Morda je to res nagrada za naše opravljeno delo. Zadovoljen sem, čeprav se takih nagrad ustrašim, saj gre potem pogosto kaj narobe. Poglejte nekatere gospodarstvenike, ki so prejeli nagrade, in zdajšnje stanje v njihovih podjetjih.«

»Zlati kamen pomeni slaviti dobre in tiste, ki so se izboljšali, ter predstavlja njihove dobre prakse,« je povedal Peter Ribarič, vodja projekta Zlati kamen, katerega medijski sponzor je bila tudi naša časopisna hiša Delo. Dodal je še, da so bila poleg slovenskih občin v projekt vključena tudi podjetja, ki z občinami sodelujejo in se ukvarjajo z varčno gradnjo, energetiko, javno razsvetljavo ali informatiko.

Letošnji dnevi občin in srečanje županov so minili v znamenju »dobrih zgodb«, zato so včeraj na Brdu med drugim predstavili trojček primerov dobre prakse slovenskih občin: Občina Šentrupert je predstavila zgodbo vrtca, lesa in sonaravnega razvoja, o pomenu odprave arhitekturnih ovir so govorili Mariborčani, predstavili pa so tudi sežanski podjetniški duh v lokalnem okolju.