Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenija ima v zadnjih mesecih več kot štiriodstotno gospodarsko rast. Številni gospodarski kazalniki so spodbudni, tudi zadnji statistični podatki o tveganju revščine to potrjujejo, humanitarne organizacije pa kljub temu opozarjajo, da to pri mnogih še ni opazno.
Britanski časopis The Guardian je objavil za tamkajšnjo vlado skrb vzbujajoče podatke - v zadnjih štirih letih se je na Otoku, po raziskavi sklada Josepha Rowntreeja (Joseph Rowntree Foundation), število otrok, ki živijo v revščini, povečalo za 400.000. Med upokojenci jih je pod mejo tveganja revščine zdaj 300.000 več, kot jih je bilo leta 2013. Podatki se jim zdijo posebej alarmantni zato, ker je to prvi porast deleža revščine dveh ranljivih skupin v zadnjih 20 letih. To pripisujejo nekaterim vladnim ukrepom, kot so zmanjšanje socialne podpore in davčnih olajšav.
Statistike za Slovenijo ne kažejo takega trenda, kot ga zaznavajo v Veliki Britaniji, organizacije, ki se ukvarjajo z ljudmi v stiski, opozarjajo, da nekateri prebivalci od gospodarske rasti nimajo nič. Po zadnjih dosegljivih podatkih statističnega urada iz leta 2016 se je delež otrok, ki živijo pod pragom tveganja revščine, v zadnjem letu zmanjšal s 14,2 odstotka na 11,9, vendar to še vedno pomeni 46.000 mladoletnih.
Pri upokojencih se je celo zvišala za eno odstotno točko na 16,9 odstotka. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zagotavljajo, da ima država relativno učinkovit sistem socialnih transferjev, ki tveganje revščine zmanjšajo za skoraj polovico. V zadnjih letih so se postopno sprostili varčevalni ukrepi na tem področju in tudi merila pri izračunih za upravičenost do denarne socialne pomoči, otroških dodatkih in državnih štipendijah so nekoliko ublažili.
Bolj kot transferji pa bi na manjšanje deleža ljudi pod mejo tveganja revščine moralo vplivati, da imamo eno najnižjih stopenj brezposlenosti v zadnjem desetletju.
Vendar Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, opozarja, da so med tistimi, ki trkajo na njihova vrata, tudi zaposleni. »Gospodarsko okrevanje med družinami v stiski še ni opazno. Brezposelni so še vedno v hudih stiskah, revščine pa je preveč tudi med zaposlenimi, tako tistimi, ki opravljajo priložnostna dela, kot tudi tistimi, ki delajo za minimalna plačila. Velike stiske so tudi med prekarnimi delavci in obrtniki, ki na plačilo za svoje delo čakajo po več mesecev. Zelo ogrožene pa so tudi enostarševske družine,« je naštela Anita Ogulin.
Predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin. Foto: Igor Modic/Delo
Po njenih besedah ogromno ljudi, ki imajo delo, prejema skromno plačilo, ki jim ne omogoča prihranka sredstev, pogosto z zaslužkom ne morejo pokriti niti osnovnih stroškov za preživetje, kaj šele večjih izdatkov, kot sta plačilo kurjave ali denimo pralnega stroja, če se pokvari.
Ogrožene starejše ženske
Po opažanju predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Janeza Sušnika se je položaj med upokojenci nekoliko izboljšal v zadnjih letih, vendar kljub temu opozarja na hude stiske tistih starejših, ki prejemajo najnižje pokojnine in živijo v mestih. »Ne živijo v primernih prostorih, po hrano in oblačila se zatekajo v humanitarne organizacije. Ne živijo v človeka dostojnih razmerah,« je jasen Sušnik.
Janez Sušnik. Foto: Jure Eržen/Delo
Kar 57.000 upokojenk živi pod pragom tveganja revščine. Poleg tega dr. Majda Černič Istenič s SAZU opozarja na še en vidik: »Vsi vedno razmišljamo o zaposlenih v mestih. A v Sloveniji polovica ljudi živi na podeželju in velik del tega podeželskega prebivalstva, ki je zdaj v starosti, je še v 80. letih delal v kmetijstvu. Socialno in pokojninsko niso bili zavarovani, zato je, po moji presoji, velik delež te revne starejše populacije povezan s temi razmerami. Posebno ženske na kmetijah so bile brez kakršnekoli socialne zaščite. Šele z osamosvojitvijo so se začele te stvari urejati.«
Sedanje razmere so, pojasnjuje dr. Majda Černič Istenič, posledica procesov v preteklosti. »Pogledati moramo, kaj se je s temi ljudmi dogajalo v aktivnem obdobju, da bomo razumeli, zakaj so zdaj v tako slabem položaju. Ne samo tisti, ki so bili na kmetijah, ampak tudi nekateri, ki so bili zaposleni pri zasebnikih, ki so za prispevke odvajali malo. V preteklosti je bila tudi izobrazba pri ženskah slabša, zato so bile na slabše plačanih delovnih mestih. Pri mlajših od 60 let pa se je to že začelo izenačevati.«
