Tiskane izdaje
Ljubljana – Glavno mesto je zmagalo med štirimi mestnimi občinami, ki so se potegovale za naziv Najbolj zelena občina leta 2011. Laskavi naslov si je zaslužilo predvsem zato, ker se od drugih bistveno razlikuje po deležu zelenih javnih površin.
Natečaj je že drugo leto zapored pripravilo podjetje Fit media pod blagovno znamko Zelena Slovenija, v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor ter združenjem in skupnostjo slovenskih občin. Prijavilo se je skupno 28 občin. Med tistimi z več kot pet tisoč prebivalci je zmagala Vrhnika (lani Bled), med manjšimi pa Dobrna (lani Vransko), medtem ko je bilo med mestnimi občinami lani najbolj zeleno Velenje. Organizatorji so se odločili, da bodo vsako leto še posebno pozorni na eno od pomembnih področij trajnostnega razvoja, letos je bilo to ravnanje z odpadki. Najbolj zelene občine leta 2011 po ravnanju z odpadki so postale Velenje, Vrhnika in Borovnica.
Sodelujoči so morali izpolniti obsežen vprašalnik, ki je vseboval vprašanja o ravnanju z odpadki, vodami, o energetiki, komuniciranju in ozaveščanju, uvajanju trajnostnega prometa itn. Po podatkih Fit medie se je ljubljanska mestna občina (MOL) od drugih bistveno razlikovala po deležu zelenih javnih površin in z izvajanjem podrobnega monitoringa stanja okolja. V sprejetem prostorskem načrtu je po ugotovitvah komisije Ljubljana upoštevala elemente zelenega načrtovanja. Ustanovila je okoljski sklad z namenskimi sredstvi za odpravo posledic obremenitev okolja. Zgradila je štiri mostove za pešce in kolesarje. Pohvaljena je bila tudi za menjavo azbestnih streh na vseh šolah in vrtcih, energijsko učinkovito novogradnjo, ukrepe za večjo poplavno varnost, ciljno spodbujanje trajnostne mobilnosti itn.
Dober namen, praksa pa...
Temeljni namen natečaja je dobrohoten: opozarjati na primere dobre prakse in tako spodbuditi nadaljnje prizadevanje občin in prebivalcev za lepše in bolj urejeno okolje. Toda če se sprehajamo po Ljubljani in prebiramo pobude meščanov na mestni spletni strani, kjer je med drugim veliko pripomb o spornem in nestrokovnem ravnanju z mestnim drevjem, lahko dobimo popolnoma drugačno sliko. Komunalna služba za zelene površine skrbi kampanjsko in na določen čas, kar je odvisno od tega, koliko denarja je na voljo; tega pa je v vsakem mestnem proračunu manj. Tako po izkušnjah prejšnjih let mestno zelenje ni urejeno sproti, že visoka trava na javnih površinah velikokrat ni pokošena, včasih niti v osrednjem mestnem parku Tivoli. Ob mestnih cestah zraste visoka trava s plevelom, ob vodah pa japonski dresnik. Čedalje večja nadloga je tudi ambrozija. Jesensko odpadlo listje dolgo ni pobrano, včasih zgnije pod zapadlim snegom.
V letošnjem rebalansu proračuna je MOL za 200.000 evrov zmanjšala sredstva, namenjena pohvaljenemu proračunskemu skladu za odpravo posledic obremenitve okolja, kar pomeni, da jih bo mogoče porabiti le do vsote 613.500 evrov. Za popis in sanacijo nelegalnih odlagališč bo na voljo 500.500 evrov (lani 864.646) oziroma 104.500 evrov manj, kot je bilo predvideno pred rebalansom. Za 50.000 evrov pa je MOL povečala sredstva za odstranjevanje alergogenih in invazivnih rastlin, s poudarkom na pelinolistni ambroziji, tako bo za to namenila 70.000 evrov. Za intervencijske ukrepe, ko je posredno ali neposredno ogroženo zdravje in življenje ljudi, je MOL odprla posebno proračunsko postavko – letos bo zanje na voljo 43.000 evrov. Z rebalansom proračuna je tudi odvzela sredstva, namenjena sanaciji azbestnih elementov v šolah, športnih objektih in energetski prenovi, za kar je bilo predvidenih 188.500 evrov (predlanskim so za to porabili 226 tisočakov, leta 2009 pa skoraj 2,5 milijona).
Kljub prejeti nagradi bo treba v Ljubljani še veliko postoriti, da bo mesto za meščane bolj prijazno, pri čemer bo nujen tudi zasuk v razmišljanju, še posebno če se bo kdaj želela primerjati s kakšnim skandinavskim mestom. Za urejanje zelenih površin bo letos manj denarja. Foto Leon Vidic
