Najboljša kakovost življenja bo v geoparkih

Konference projekta za ustanovitev podonavske geopoti v Idriji se je udeležil tudi Nickolas Zouros, eden od ustanoviteljev ter koordinator Evropske in Unescove globalne mreže geoparkov. S profesorjem egejske univerze smo se pogovarjali o prihodnosti življenja v geoparkih.

Zakaj geoparke odkrivamo precej pozneje od naravnih parkov, ekosistemov in habitatov? Mreža geoparkov je pod Unescovo zaščito šele dve leti.

Res je, da smo bili nekoliko pozni. Toda EU je prej imela druge prioritete v svojem okoljevarstvenem pristopu ohranjanja narave. Preprosteje je bilo zaščititi ogrožene živali in rastline. Seveda bi bilo delo neučinkovito, če ne bi hkrati ohranjali še okolja. Tako so nas ogrožene živali in rastline prisilile v celovitejši pristop ohranjanja narave, toda ne kot muzej brez človeške interakcije, ampak s prijaznim in zelenim pristopom, ki pomaga ljudem. Najprej je treba razumeti odnose med krajino, živalmi in človeškimi skupnostmi, na katere smo včasih pozabili. No, geoparki jih lahko na novo odkrijejo.

Vse torej stavite na izobraževanje?

V geoparkih smo izobraževanje poudarjali od prvega trenutka in je še vedno eden od stebrov poleg razvoja in turizma. S takšnim celovitim pristopom lahko dosežemo največ, toda ljudje morajo seveda najprej razumeti bistvo. Izobraževanje je prvi pogoj.

Kaj ste v dveh letih dosegli pod Unescom?

Unesco je od začetka podpiral postavitev mreže in novega projekta Unesco globalnih geoparkov. Tako nismo zgolj mreža, ki deluje pod streho Unesca, ampak smo uradni Unescov program. Veliko je bilo mogoče narediti za prepoznavnost območij, ki so najpogosteje skriti ruralni zakladi. Poskušamo jih narediti prepoznavnejše na evropski in globalni ravni, da bodo privabila več domačih in tujih gostov. Sledilo bo več aktivnosti, ustvarili bomo več delovnih mest in priložnosti za manjša podjetja.

Prava vrednost parkov je namreč sodelovanje lokalnih ljudi z njihovo aktivnostjo. Do zdaj smo bili uspešni, saj so rezultati dovolj konkretni. Še posebno v geoparkih z daljšo tradicijo lahko dokažemo povečano zaposlovanje, več dejavnosti in kakovostnejše storitve. Ko govorimo o turizmu, namreč ne mislimo le na kakovost geološke dediščine, ampak tudi na druge ponudbe. Ne nazadnje se vse to na novo ocenjuje vsaka štiri leta, saj to ni nominacija zgolj zaradi dediščine, ampak glede na to, kaj delamo za njeno varovanje, promocijo in trajnostno uporabo.

Torej, ali Idrija od svojega geoparka lahko šele pričakuje rezultate?

Geopark Idrija je pomemben partner mreže. Od prvega dne prispeva svoj delež aktivnosti na evropski ravni, še posebno na področju, kako bi k sodelovanju z geoparki lahko privabili čim več lokalnega prebivalstva. Tudi projekt Podonavska geopot je izjemna zamisel, kajti prvič združuje geoparke v podonavskem porečju, partnerjem pa omogoča, da v dveh letih dela za skupno dobro – za Evropo.

Pričakujemo, da se bo z razvojem geoparkov veliko skritih regij, ki zdaj niso prepoznavne turistične destinacije, spremenilo v prepoznaven visokokakovosten turistični produkt, ki bo ljudi zadržal na teh območjih. Najboljša kakovost življenja bo prav v geoparkih. Ne gre za kamenje, ampak za ljudi ter geološko, naravno in kulturno dediščino, s katerimi lahko gradimo prihodnost boljši Evropi. Tudi z Geoparkom Idrija.