Najboljšega romskega vrtičkarja čaka občinska nagrada

Trebnje – Trebanjska občina je med Rome iz tamkajšnjega naselja Vejar razdelila dober hektar zemljišč, na katerem bo 25 družin pridelovalo povrtnino za lastne potrebe. Gre za nadaljevanje projektnega usposabljanja samopreskrbe Romov, ki se je začel junija lani s sajenjem krompirja na občinski njivi.

Trebanjski župan Alojzij Kastelic je prijetno presenečen nad dobro odzivnostjo Romov za delo na vrtu, kar se kaže tudi v tem, da so ljudje svoje vrtičke že začeli obdelovati in na njih posejali in posadili vse tisto, kar jim bo prišlo prav pri njihovi kulinariki, s čimer si bodo izboljšali tudi svoj socialni položaj. »Prav zanimivo jih je videti, s kakšnim veseljem vsak obdeluje svoj kos zemlje. Tisti, ki bo najbolje vrtnaril, bo konec vrtičkarske sezone prejel praktično nagrado,« je za Delo povedal Kastelic.

Občini se je pri projektu pridružila tudi romska zveza Preporod, ki bo za delovno orodje in semena prispevala 1200 evrov. Občina pa bo za uresničitev projekta primaknila 4000 evrov, v kar spada tudi postavitev ograje okrog vrtov, ki so jo včeraj že postavljali delavci trebanjske komunale, »da ne bodo tamkajšnji štirinožci urinirali po zelenjavi«. Njihov direktor Stanko Tomšič je povedal, so pred tem zemljišče preorali in razrahljali, zagotovo pa njihovi delavci ne bodo sejali solate in sadili krompirja, kar je njihov podizvajalec počel lani prav na tej romski njivi.

Semena in sadike že v zemlji

Predsednik Foruma romskih svetnikov in romske zveze Preporod Darko Rudaš je povedal, da zveza začenja izvajanje programa 10.000 Romov – 10.000 zelenih delovnih mest. Matija Hočevar, tamkajšnji romski poglavar in občinski svetnik, pravi, da ne more verjeti svojem očem, da so se prvi romski vrtički zgodili ravno v njegovem naselju. »Odslej nam nihče ne bo mogel očitati, da naši Romi kradejo po tujih njivah. Zdaj bomo imeli svoje pridelke,« je zadovoljen Hočevar, ki od občine drugo leto pričakuje, da razširi vrtove še na preostalo prosto zemljišče, saj bi se zdaj kar vsi radi ukvarjali s poljedelstvom. Beno Hudorovac je tudi vesel, da je končno prišel do želenega vrta. Posadil je že fižol, papriko in krompir ter posejal solato. Komunalni delavec, ki se je pod vročim soncem potil, ko je postavljal ograjo, medtem ko je skupina mladih Romov nedaleč stran rajala ob zvokih glasbe, pa je prepričan, da bi bilo bolj prav, če bi Romi sami postavljali ograjo, saj bi potem delo znali bolje ceniti.

S samopreskrbo proti revščini

»Samopreskrba v Sloveniji postaja vse bolj pomemben dejavnik pri zagotavljanju kakovostnega življenja znotraj lokalnih skupnosti. Ta je še toliko bolj pomembna, če gre za romsko naselje, kjer prebivalce pestita velika brezposelnost in revščina,« je dejal Rudaš. Slovesno odprtje romskih vrtičkov in posaditev treh lip, da bodo ljudje po napornem delu imeli tudi malo sence, bo v ponedeljek ob 11. uri v Vejarju, kjer bo slavnostni govornik direktor urada za narodnosti Stanko Baluh. Ta je za Delo povedal, da vrtičkarski projekt podpira, saj je romska skupnost v trebanjski občini spoznala, da njihov položaj ne more biti odvisen le od pomoči države in od dobre volje občine, temveč da morajo tudi sami poskrbeti zase in se temu ustrezno organizirati in medsebojno povezovati. Tudi krajani bližnjega Račjega sela zelo podpirajo romsko vrtičkarstvo in jim želijo obilico pridelka, je povedal predsednik sveta KS Vojko Makovec.