Najboljši slovenski les smo prodali tujcem

Slovenj Gradec – Jubilejna, deseta in po količini pripeljanih hlodov rekordna dražba lesa se je razpletla po že videnem scenariju. Najboljšo hlodovino iz slovenskih gozdov smo znova prodali tujcem. Petindvajset kupcev, le pet iz Slovenije, se je potegovalo za nakup 2295 hlodov. Najvišjo ceno je spet dosegel gorski javor rebraš.

Devetdesetletna lastnica kmetije Sušnik iz Ljubnega ob Savinji bo zanj dobila 12.346 evrov. To je enkrat več, kot je iztržila z lansko celoletno sečnjo v svojem 24 hektarov velikem gozdu. Njen revirni gozdar Alojz Gluk je povedal, da so ga posekali v zadnjem trenutku, na licitacijo pa pripeljali zadnjega dne. Rekorderja je kupil hrvaški trgovec z lesom za kupca iz Italije. Tuji kupci, predvsem iz Avstrije, Nemčije in Italije, so na licitaciji izbirali med rekordnimi količinami lesa. Kar 2530 kubičnih metrov ga je v Slovenj Gradec pripeljal štristoen lastnik gozda. Prvih šest mest je po kupnini zasedel gorski javor, izjemno visoke cene sta dosegla macesen in veliki jesen. V desetih letih dražbe so prodali 13.500 kubičnih metrov lesa

Avstrijski kupec odpeljal 454 kubičnih metrov lesa

Največ hlodovine je kupil avstrijski žagar Franz Lackner iz podjetja LAHO Holzhandels. Z Markom Smrtnikom iz Železna Kaple sta si razstavljene hlode ogledovala dva dni, preden sta oddala ponudbo za posamezne kose. Kupila sta kar 454 kubičnih metrov lesa, med izbranimi drevesnimi vrstami pa sta prednjačila gorski javor in smreka, nabavila sta še jesen in nekaj hrasta, ki je v Evropi modni trend. »Že jutri bomo z ekipo svojih sodelavcev kupljene hlode krojili kar tukaj, na prizorišču licitacije, nato pa jih odpeljali v Enns, kjer imamo srednje velik žagarski obrat,« je povedal Marko Smrtnik. Vsako leto razrežejo 20.000 kubičnih metrov lesa, od tega jih tri tisoč kupijo v Sloveniji. Njihovi kupci so iz vse Evrope. Smrtnik pravi, da se lahko zgodi, da kupijo mačka v žaklju. »Najbolj problematična je smreka. Pa ne toliko zaradi morebitnih grč, ampak zaradi smolnih kanalov. Kaj smo zares kupili, izvemo šele, ko hlod razžagamo,« je razložil Smrtnik.

Ena sama večja furnirnica

»Veliko specializiranih kupcev prihaja k nam iz velikih furnirnic, kjer hlode razrežejo na tanke lističe in jih nato transportirajo po vsem svetu,« je povedala Veronika Valentar iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. Pri nas je večja furnirnica le v Celju, pa še v tem primeru gre za družinsko podjetje Merkscha, ki ima matično podjetje v Gratweinu pri Gradcu v Avstriji. Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline je opozoril, da doma trga za takšno hlodovino sploh nimamo.

Jože Prikeržnik, direktor direktorata za lesarstvo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je prepričan, da so potrebne sistemske spremembe, ki bodo omogočile oživitev celotne verige od gozda, žage do pohištvene in druge lesne industrije. Država bo letos v ta namen dobila 50 milijonov evropskih sredstev. Dvajset milijonov bo nepovratnih. Namenjena bodo razvoju in uvajanju novih tehnologij in produktov v lesarstvu. Razpis bodo objavili do začetka aprila. Za 30 milijonov evrov nepovratnih sredstev pa še niso določili, kako jih bodo razdelili; najverjetneje bodo šla za bančne garancije kreditom, razpis zanje pa bodo objavili šele konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta.