Tiskane izdaje
Največ zanimanja je na soočenju po pričakovanjih požela razprava o aferi »radarji«, katerih postavitev širom mesta je pravzaprav sprožila ulične proteste v Mariboru in posledično padec Franca Kanglerja. »Kdor dela, tudi greši. Tukaj so bile storjene nekatere napake,« je o javno-zasebnem partnerstvu med občino in Iskra sistemi priznal podžupan Milan Mikl, kandidat Županove liste in SLS.
Med napakami je omenil to, da je bilo naenkrat nameščenih toliko stacionarnih merilnikov hitrosti. Voditelj soočenja, novinar Igor Selan, je skušal izvedeti, kdo naj plača stroške morebitne prekinitve pogodbe z Iskro. »Najprej moramo počakati na končno mnenje protikorupcijske komisje,« se je natančnemu odgovoru izognil Matevž Frangež iz SD.
»Na koncu stroške vedno plačamo državljani, v tem je problem,« pa je dejal samostojni kandidat Andrej Fištravec in izrazil upanje, da bosta politični odgovornosti v tej aferi sledili še kazenska in odškodninska. Milan Razdevšek iz LDS pa meni, da si morata odgovornost za sporno partnerstvo razdeliti vodstvi občine in družbe Iskra Sistemi.
Novi župan brez podpore v mestnem svetu? Kako bo novi župan ali županja vladal(a) ob morebitni nepodpori aktualnih mestnih svetnikov, ki razen nekaj izjem niso odstopili hkrati s Kanglerjem, je bilo eno izmed vprašanj kandidatom. Ljubiteljski ekolog Franc Jesenek, ki kandidira s podporo Stranke slovenskega naroda: »Elegantno. Bom edini poštenjak.«
Folko Puconja iz SNS pa je prepričan, da je sprejemljiv za vse svetnike. Odvetnik Andrej Ketiš, ki ga podpira Lista za Maribor, vztraja, da mariborska občina potrebuje vodstvo, neobremenjeno s preteklostjo in da je treba svetnike prepričati, naj glasujejo po svoji vesti in ne v korist strank.
Monika Piberl, predsednica Glasa žensk, bi se s svetniki tako dolgo pogajala, da bi odstopili, Avgust Heričko iz NSi pa meni, da koalicije sploh niso nujne, če župan predlaga dobre rešitve. Podobnega mnenja je Andrej Fištravec, ki bi na mestne svetnike pritiskal z dobrimi projekti, po njegovih besedah pa lahko župan marsikaj naredi tudi mimo mestnega sveta.
V precej nenavadni situaciji se lahko, če bo postal župan, znajde kandidat SD Matevž Frangež. Potem ko so vsi štirje svetniki SD odstopili, bodo hkrati za volitvami za župana potekale še volitve za ta štiri izpraznjena mesta. Zanje se poteguje več strank in lahko se zgodi, da v mestnem svetu ne bo predstavnika SD. Frangež je ob tem spomnil: »A ni bilo rečeno, da bo mestni svet odstopil, ko bo sprejet proračun.«
Vroča kadrovska hobotnica
Vroča tema je bil tudi akt o reorganizaciji in sistemizaciji delovnih v mestni upravi, ki ga je februarja podpisal Mikl. »Mislim, da vsi kandidati za župana nasprotujemo tej sistemizaciji, razen Mikla,« je dejal Andrej Ketiš.
»Priznavate, da ste posredovali pri zaposlitvi svoje hčere (v medobčinskem redarstvu, op. p.)« je v Mikla dregnil voditelj. »Če ste zadovoljni s tem odgovorom, da,« je razburjen odvrnil Mikl in bil za iskrenost iz občinstva »nagrajen« z glasnimi žvižgi.
Nasprotno je aplavz požel Fištravec, ki je obljubil: »Če bom izvoljen za župana, bom prvi dan odpravil akt o sistemizaciji,« Tako Fištravec kot večina ostalih županskih kandidatov se je sicer strinjala tudi, da je v mestni upravi zaposlenih preveč in da bo potrebno odpuščanje. »Zaposlovalo se je brezglavo, po sistemu klientelizma,« je prepričana Monika Piberl.
