Najprestižnejša nagrada celjskemu paviljonu, polnemu dediščine

Zgradba je izjemne najdbe zaščitila in popularizirala
Fotografija: Ker je paviljon steklen, je prezentirana dediščina na ogled tudi takrat, ko je paviljon dejansko zaprt. Vsak si tako lahko ogleda izjemno dediščino rimske Celeie, kjer so, kot danes ugotavljajo, vile merile okoli 900 kvadratnih metrov. FOTO: Miran Kambič
Odpri galerijo
Ker je paviljon steklen, je prezentirana dediščina na ogled tudi takrat, ko je paviljon dejansko zaprt. Vsak si tako lahko ogleda izjemno dediščino rimske Celeie, kjer so, kot danes ugotavljajo, vile merile okoli 900 kvadratnih metrov. FOTO: Miran Kambič

Celje – Paviljon za prezentacijo arheologije na Glavnem trgu v Celju je kot prvi v državi dobitnik nagrade Evropske unije za kulturno dediščino v kategoriji konservatorstva, ki jo podeljujeta evropska komisija in organizacija s področja kulturne dediščine Europa Nostra. Gre za najprestižnejšo nagrado s področja varstva kulturne dediščine, podelili pa jo bodo konec oktobra v Parizu.

Črno-bel mozaik med raziskavami. FOTO: arhiv ZVKDS
Črno-bel mozaik med raziskavami. FOTO: arhiv ZVKDS


Izjemne najdbe, gre za del rimske stavbe z ohranjenima mozaikoma, zidove s hipokavstom in freskami ter del srednjeveške kleti, so odkrili ob prenovi mestnega središča pred šestimi leti.

Hipokavst oziroma toplozračni sistem v starorimski vili na Glavnem trgu. FOTO: arhiv ZVKDS
Hipokavst oziroma toplozračni sistem v starorimski vili na Glavnem trgu. FOTO: arhiv ZVKDS


Po predlogu celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) z vodjo Danijelo Brišnik so se odločili za prezentacijo in situ, strokovnjaki Restavratorskega centra in Pokrajinskega muzeja Celje (PMC), ki je vodil tudi arheološke raziskave, so izvedli konservacijo in restavriranje ostalin.

Delo konservatorjev in restavratorjev je bilo zelo zahtevno, delati so morali hitro, da so zaščitili ostaline, ki so bile po več stoletjih spet na odprtem. FOTO: arhiv ZVKDS
Delo konservatorjev in restavratorjev je bilo zelo zahtevno, delati so morali hitro, da so zaščitili ostaline, ki so bile po več stoletjih spet na odprtem. FOTO: arhiv ZVKDS


Projekt, ki ga je financirala večinoma Mestna občina Celje ob interventnih sredstvih ministrstva za kulturo, je žirija za evropsko nagrado prepoznala kot dober primer ohranjanja in predstavitve arheoloških ostalin in situ v urbanem kontekstu: »Zasnova paviljona – premišljena in nevsiljiva zgradba – je skladno integrirana v ulični niz in ohranja njegovo kontinuiteto.«

Prvi del paviljona, ob vstopu, je namenjen razstavi in zaščiti arheoloških ostalin. V drugem delu je turistično informacijski center. FOTO: Virginia Vrecl
Prvi del paviljona, ob vstopu, je namenjen razstavi in zaščiti arheoloških ostalin. V drugem delu je turistično informacijski center. FOTO: Virginia Vrecl


Projektiranje in gradnja paviljona, v katerem je poleg prezentacije najdb tudi turistično-informacijski center, sta bila zelo zahtevna. Vodja projekta in arhitekt Nande Korpnik je povedal, da so imeli največ težav s temeljenjem zaradi izogibanja
Nande Korpnik je povedal, da so imeli največ težav s temeljenjem zaradi izogibanja vrednim ostalinam. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Nande Korpnik je povedal, da so imeli največ težav s temeljenjem zaradi izogibanja vrednim ostalinam. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
vrednim ostalinam. Prav arheologijo, ki paviljonu daje vsebino, je Korpnik želel pokazati z uporabo stekla: »Tovrstne prezentacije se navadno zapirajo. Mi smo se odločili za izložbo, da se kulturna dediščina razkazuje vsem. Tudi tistim, ki gredo naključno mimo in ki se nikoli ne bi zašli notri.«


Pogovor z arhitektom Nandejem Korpnikom bo objavljen v Sobotni prilogi Dela.

Komentarji: