Najprodornejša slovenska občina je Šentrupert

Letošnji izbor za nagrado zlati kamen 2015 je dodatno pozornost posvetil trajnostni naravnanosti občin.

tor, 10.03.2015, 15:30

Ogrevanje

Med drugim se ustanovili javno podjetje Energetika Šentrupert, ki je pred slabim letom zgradilo kotlarno za ogrevanje celotnega kompleksa zaporov na Dobu z lesnimi sekanci. Postopoma naj bi tako omogočili daljinsko ogrevanje za celotno občino.

Bled − Nagrado Zlati kamen 2015 za razvojno najbolj prodorno občino Slovenije je na srečanju občin in županov Slovenije na Bledu prejela občina Šentrupert. Nagrado sta županu Rupertu Goletu predala predsednik vlade Miro Cerar in Miha Ješe, župan občine Škofja Loka, lanske prejemnice priznanja.

Poleg občine Šentrupert, ki je hkrati tudi zmagovalna v regiji osrednje in jugovzhodne Slovenije, so regijska priznanja prejele še občine Šempeter - Vrtojba v prvi regiji zahodne Slovenije, Slovenske Konjice v tretji regiji od Posavja do Koroške in Ljutomer v četrti regiji vzhodne Slovenije.

Stoodstotna energetska samozadostnost

Letošnji izbor je dodatno pozornost posvetil trajnostni naravnanosti občin. »Šentrupert si zasluži nagrado zaradi inovativnosti svojih projektov in pristopov. Zasluži si jo zaradi vztrajnosti in doslednosti, s katero razvija svoj model energetske samopreskrbe. Energija Šentruperta ni energija lesnih sekancev. Je energija vizije občinske politike in prebivalcev. S to energijo se je občina, ki jo komajda najdemo na zemljevidu Slovenije, umestila na svetovni zemljevid maloštevilnih energetsko samostojnih skupnosti. V tem je nauk za vso državo. Ne izhajajmo iz povprečnosti, ampak gradimo z energijo vizije,« je med drugim v utemeljitvi povedal predsednik strokovnega sveta raziskave Zlati kamen Andrej Černe o občini, ki je lani na svetovni konferenci o energetski samopreskrbi v nemškem Kasslu prejela znak stoodstotno energetsko samozadostne skupnosti.

Občina Šentrupert namreč dosledno uresničuje ambiciozno razvojno vizijo in se razvija v smeri prve energetsko samozadostne občine v Sloveniji. Med drugim se ustanovili javno podjetje Energetika Šentrupert, ki je pred slabim letom zgradilo kotlarno za ogrevanje celotnega kompleksa zaporov na Dobu z lesnimi sekanci.

Postopno naj bi tako omogočili daljinsko ogrevanje za celotno občino. Na območju nekdanje vojašnice v Puščavi bo zrasel Lesno-predelovalni center Šentrupert. S tem se bo krog samopreskrbe zaprl: v centru bodo predelovali les iz domačih gozdov, odpadki pa bodo namenjeni za proizvodnjo energije in ogrevanje. In s prihranki na račun energije bo občina lahko spodbudila dinamični razvoj na drugih področjih.

Prav prenos najboljših praks med lokalnimi skupnostmi in s tem dvig kakovosti življenja je glavni cilj projekta Zlati kamen. Za ta namen je razvita raziskava ISSO za sistematično primerjavo lokalnih skupnosti, v katero je vključenih 51 ključnih indikatorjev razvojne uspešnosti z osmih področij: demografija, učinkovitost, gospodarstvo, trg dela, izobraževanje, življenjski standard, socialna kohezija s politično kulturo in okolje.

Dodatna kvalitativna analiza vključuje analizo strategije, odprtosti občine ter vključenosti občanov v odločanje in aktivnosti. Kazalniki ne merijo le stanja, ampak tudi aktivnosti in dinamiko sprememb skozi leta, s čimer se izkazuje razvojni napredek občine. Med kandidate za nagrado se uvrstijo občine, kjer zasledimo sklope povezanih dobrih praks, ki dajejo merljive rezultate.

V vrhu tudi Šempeter - Vrtojba

V občini Šempeter - Vrtojba znajo združiti dinamičen razvoj na praktično vseh področjih s trajnostnimi načeli. Poleg tega so med občinami, ki znajo najbolj spretno sodelovati z drugimi kraji tako v Sloveniji kot onstran meje. Tri mesta v združenju pripravljajo skupno razvojno strategijo − poteza, ki je inovacija v evropskem prostoru.

Ta razvoj poteka v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje za čezmejno povezovanje Nove Gorice, Šempetra - Vrtojbe in Gorice. Skupna strategija treh mest vključuje vrsto projektov na področju zdravstva, logistike, energetike, turizma, kulture in športa.

Za izvedbo projektov v obdobju do leta 2020 je združenje lani iz skladov EU pridobilo deset milijonov evrov. Šempeter - Vrtojba je najmanjša občina v tem združenju, a je v sodelovanje močno vpeta. Pri tem je občina, ki je po stopnji doseženega razvoja prav v slovenskem vrhu, dinamična in uspešna na celi vrsti področij.

Slovenske Konjice med največjimi podporniki centrov ponovne uporabe

Občina Slovenske Konjice je občina, ki jo na eni strani odlikuje strateški pristop, na drugi pa širok in bogat spekter uravnoteženih aktivnosti na vseh ključnih področjih. V občini izstopajo kot »early adopters«: znajo zelo spretno poiskati inovativne in zanimive evropske in slovenske projekte. Tako so se med prvimi lokalnimi skupnostmi vključili v projekt Evropa za državljane.

Temu projektu Evropa namenja v obdobju 2014−2020 precej veliko pozornost. V akcijo je bilo vključenih devet prijateljskih mest iz sedmih držav − poseben poudarek akcije je bil vključevanje mladih in ranljivih skupin v procese odločanja pri oblikovanju lokalnih politik. Poleg tega so Slovenske Konjice med občinami, ki najbolj podpirajo centre ponovne uporabe.

Bile so med občinami, kjer je lani najprej zaživela pobuda komunalnih podjetij Skupaj za boljšo družbo. Povsem izvirna pa je aplikacija, ki jo občina ponuja prebivalcem in ki meri na zmanjševanje količin odpadkov. Slovenske Konjice so se vključile v čezmejni projekt Stop CO2, s katerim si prizadevajo čim bolj zmanjšati porabo energije za javno razsvetljavo. Pri tem tesno sodelujejo s hrvaškimi občinami.

Za Ljutomer 11 milijonov evrov neprovratnih evrov

Občina Ljutomer izstopa po zelo aktivnem pristopu, ki je sicer močno usmerjen v razvoj infrastrukture, a ima ravno tako izrazite okoljske in socialne poudarke. V štirih letih so v občini izpeljali 40 infrastrukturnih projektov v skupni vrednosti 30 milijonov evrov.

Za to so pridobili 11 milijonov nepovratnih sredstev. Pri tem so se transferji iz državnega proračuna zmanjšali za devet odstotkov. Ljutomer je sicer pozornost vzbudil pred tremi leti, ko je kot »prva manjša občina v Sloveniji s trajnostno prometno strategijo« prejel evropsko nagrado za trajnostno mobilnost. Strategija je naravnana izrazito pragmatično, mesto pa jo precej uspešno implementira.

V zadnjem času si v mestu prizadevajo, da bi k nam čim bolj uspešno prenesli dobre prakse avstrijskega mesta Güssing, ki velja za zgleden primer energetske samopreskrbe. Za ta namen so oblikovali slovensko-avstrijsko partnerstvo (PEMURES) in leta 2010 v Ljutomeru ustanovili COVE − Kompetenčni center za obnovljive vire energije Ljutomer.

Prijavi sovražni govor