Največ korupcije v poslih med javnim in zasebnim sektorjem

Ljubljana – Večina anomalij, povezanih s korupcijo, se pri nas dogaja v prelivanju javnih sredstev v zasebni sektor, poudarja podpredsednica protikorupcijske komisije Lilijana Selinšek. Tega problema državni organi ne morejo izkoreniniti sami, zato v KPK stavijo na sodelovanje z različnimi civilnodružbenimi in stanovskimi združenji.

V združenju Manager in Združenju nadzornikov Slovenije v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in ljubljansko ekonomsko fakulteto pripravljajo nacionalne smernice za korporativno integriteto. Ta naj bi po besedah predsednika uprave Simobila in združenja Manager Dejana Turka utrdile zavest, »da družbe, ki poslujejo etično, poslujejo bolj uspešno«.

Generalni sekretar društva Integriteta – Transparency International Slovenia Vid Doria je na skupni novinarski konferenci izpostavil sporno korporativno prakso domačih podjetij in njihovih vodilnih. »Zasebni sektor je eden ogroženih temeljev slovenskega sistema integritete, kar hočemo skupaj z deležniki iz zasebnega sektorja spremeniti,« je dejal. Društvo TI ustanavlja Korporativni forum, ki naj bi združeval podjetja, ki si prizadevajo za delovanje v skladu z etiko, transparentnostjo in odgovornostjo ter hočejo postati zgled drugim družbam in podjetjem v dobrem upravljanju in odgovornega vodenja. Prizadevanjem v boju proti korupciji v gospodarstvu so se pridružili tudi v mednarodni poslovni šoli IEDC Bled, kjer prihodnje leto uvajajo izobraževalno akademijo Ethos. »Podjetja bodo tako lahko dobila praktična orodja in znanja, s katerimi bodo lahko načrtovala in izvajala ukrepe za pošteno poslovanje v različnih poslovnih funkcijah,« je pojasnila predsednica omenjene izobraževalne ustanove Danica Purg.

Ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji so o tej temi razpravljali tudi na dogodku v organizaciji AmCham. Notranji minister Gregor Virant je dejal, da sta kriminal belih ovratnikov in korupcija prioritetni nalogi Policije in Nacionalnega preiskovalnega urada. Letos Policija preiskuje primere in dejanja v bankah, ki so skupaj povzročili za več kot 340 milijonov evrov škode. »Stopnja tolarantnosti javnosti do korupcije v politiki je zelo nizka,« je dejal Virant in pripomnil, da analitiki lestvico koruptivnosti, ki je bila objavljena pred nekaj dnevi, sestavljajo na podlagi ocen državljanov, podjetij itn. »Čedalje bolj smo kritični in negativni do sebe. Se strinjam, da korupcija je, a mogoče vendarle ni vse tako kritično.« Podobno meni tudi španska veleposlanica Anunciada Fernández de Córdova, medtem ko je namestnik ameriškega veleposlanika David Burger ocenil, da Slovencem, bolj kot da so pesimistični, »pada tema na oči«. Številni potencialni ameriški vlagatelji so ugotavljali, da je pri naložbah vedno šlo kaj narobe. »To ni mogla biti nekompetenca zaposlenih, ampak je bil razlog verjetno nekaj takega, o čemer se pogovarjamo danes,« je dejal. Govorci so se strinjali, da je konflikt interesov v majhni državi, kot je Slovenija, neizogiben, vendar, kot je dejal Rok Praprotnik iz Komisije za preprečevanje korupcije, bi to morali znati upravljati. Z odvetnikom Alešem Avbrehtom sta se strinjala, da je utemeljeno vprašanje integritete in morale, ne pa toliko zakonodaje.

Praprotnik je še pojasnil, da odstop protikorupcijske komisije alarm, da se mora nekaj spremeniti v tej instituciji, saj nima prave moči. Čudi ga, da se na 15 priporočil o tem, kaj bi bilo treba v državi narediti, da bi bilo v Sloveniji manj korupcije, ni odzvala nobena poličina stranka in jih podprla. »Državljani kot volivci moramo prisiliti politiko, da bo začela delati drugače. Tega za zdaj ne delamo,« je še dejal Praprotnik.