Tiskane izdaje
Kanal – V občini Kanal, kjer so podobno kot v občini Bovec pravi slovenski rekorderji v deležu prebivalstva nad 65. letom starosti, obenem pa občutno presegajo slovensko povprečje po vključenosti starostnikov v domove za starejše in program pomoči na domu, bodo državi za belo knjigo poslali svoja priporočila na področju neinstitucionalnega varstva starejših. Razvijajo namreč inovativno socialno in zdravstveno oskrbo za aktivno, zdravo in samostojno staranje.
»Naš cilj je, da ustanove pripeljamo k ljudem, ne pa ljudi v ustanove. Ljudem na podeželju želimo tako približati patronažo, fizioterapijo, nego in prevoze na zdravstvene pregled, ne pa da jih silimo v zlato kletko, kjer ne bodo zadovoljni. Manjka nam še vezni člen med terenom in ustanovami, a razmišljamo, da bi ga organizirali kot del občinske službe, ki bi skrbela za koordinacijo pomoči. To bi bila v državi novost, a si želimo postati zgled za celo Slovenijo,« razmišlja župan občine Kanal Andrej Maffi.
Občina, sicer ena najstarejših in demografsko najbolj ogroženih v Sloveniji, se je kot edina v državi tudi vključila v projekt NET-Age, ki poskuša premagati ovire v oskrbi starejših, iniciativa pa temelji na partnerstvu 13 organizacij in regij iz držav jadranske regije: Italije, Albanije, Hrvaške, Črne gore, Srbije in Slovenije. Danes so predstavili prve zaključke projekta, ki jih bodo posredovali tako državi kot civilni družbi.
Petina jih ne zmore plačevati
Kot pravi Aldo Ternovec, strokovni vodja projekta, sicer upokojenec, ki se dolga leta ukvarja s problematiko starih ljudi in njihovo oskrbo, v tem trenutku približno petina Slovencev nad 65. letom potrebuje oskrbo in pomoč. Ko so med starejšimi prebivalci kanalske občine, ki štejejo 85 let in več, naredili anketo, se je izkazalo, da jih kar 72 odstotkov meni, da na domu potrebujejo dodatno pomoč: 80 odstotkov za pomoč pri čiščenju stanovanja, 78 odstotkov pri dnevnih nakupih in kar 92 odstotkov pri prevozu in spremstu pri zdravniku. Hkrati pa se je tudi izkazalo, da jim pri omenjenih opravilih v največji meri pomagajo otroci in da jih kar petina ne zmore plačevati pomoči na domu, 57 odstotkov pa le delno.
Zato bi po besedahm Jelke Humar, vodje novogoriškega Centra za pomoč na domu Klas – slednji s 53 zaposlenimi trenutno oskrbuje okrog 400 uporabnikov pomoči na domu v šestih občinah na Goriškem občin – veljalo razmisliti o novih oblikah pomoči skupnosti starejšim. Kot eno takšnih omenja center za dnevne aktivnosti starejših oziroma medgeneracijsko središče, kakršnega so aprila lani odprli v Novi Gorici, različne info točke ali telefonsko varovanje na daljavo.
Znižali ceno pomoči na domu
»Občine na Goriškem so letos izkazale tenkočutnost pri teh vprašanjih s subvencioniranjem cen nekaterih storitev, V občini Kanal, denimo, je cena pomoči na domu trenutno 3,8 evra na uro, prej je znašala 5,42 evra. Beležimo takšno povečanje obsega in števila uporabnikov, da nam praktično zmanjkuje zaposlenih. Po drugi strani pa smo v kontradiktornem položaju, ko bi lokalna skupnost želela pomagati starejšim, centri za socialno delo pa ne smejo zaposlovati,» opozarja Humarjeva.
Da Slovenija na področju neinstitucionalnega varstva starejših krepko zaostaja za državami Evropske unije, priznavajo celo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Po podatkih Janje Romih z omenjenega ministrstva je trenutno v domovih upokojencev 17.000 ljudi, 6000 jih obiskuje dnevne centre, 600 jih živi v oskrbovanih stanovanjih, le nekaj sto pa jih je vključenih v pomoč na daljavo.
»Naš cilj je do leta 2020 izenačiti razmerje vključenih starejših oseb v institucionalno varstvo in v skupnost,« poudarja Romihova. Po drugi strani pa kar petina slovenskih družin, ki oskrbuje starejšega družinskega člana, ne prejema nikakršne pomoči, svetovanja ali izobraževanja, priznava.
