Tiskane izdaje
Ljubljana – Največ zdravja je v občini Domžale, sledita Medvode in Radovljica. Najmanj zdravja je v občini Šentilj, sledita občini Puconci in Podvelka, kaže zbir 35 dejavnikov zdravja, ki jih je včeraj za 211 občin objavil Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ).
Na razlike v zdravju vplivajo socialno-ekonomski dejavniki (višja ko je izobrazba, dohodek in zaposlenost, več je zdravja), kultura, etnična pripadnost, sistem zdravstvenega varstva, ki se izraža v dostopnosti do kakovostnih in varnih programov preprečevanja bolezni, zdravljenja in rehabilitacije ter življenjski slog v zvezi z vpetostjo posameznika v ožjo socialno mrežo, njegove bivalne in delovne razmere ter dostopnost do osnovnih dobrin, pravijo strokovnjaki Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja. Iz različnih podatkovnih zbirk so za 211 slovenskih občin (ni še podatkov za najnovejšo občino Ankaran) zbrali 35 kazalnikov, kot so, denimo, razvitost občine, prirast prebivalcev in starejši v občini, izobrazba občanov, stopnja delovne aktivnosti in tudi poškodbe, čezmerna prehranjenost otrok, kadilske in pivske navade, pojavnost nekaterih bolezni in različni vzroki smrti. Po združitvi kazalnikov so dobili sliko zdravja v občinah (glej sliko), iz katere je vidno, da je najmanj zdravja na vzhodu države, največ pa v osrednji Sloveniji. Seštevek kazalnikov zdravja kaže, da je največ zdravja v občini Domžale in najmanj v občini Šentilj.
Infografika: Delo
Največ in najmanj zdravja: Domžale in Šentilj
Kakšne so razlike med najbolj in najmanj zdravo občino? Domžale so za tretjino gospodarsko bolj razvite kot Šentilj, ki je povprečno razvita slovenska občina. Puconci in Podvelka, ki sta po količini zdravja takoj za Šentiljem, pa sta za petino manj razvita od povprečja. Prirast prebivalstva ima v Domžalah indeks 8,1, v Šentilju pa umre več ljudi, kot se jih rodi (indeks –5,5). V Domžalah so prebivalci bolj izobraženi kot v Šentilju, bolj delovno aktivni (dela jih 61 odstotkov, v Šentilju zgolj 51). V Šentilju je več otrok čezmerno prehranjenih, več ljudi kadi, skoraj dvakrat več se jih opija kot v Domžalah (v Domžalah je indeks opijanjanja 37, slovensko povprečje je 41, v Šentilju pa 60). V Domžalah bolj skrbijo za svoje zdravje, saj se več ljudi odzove vabilu preventive proti raku v programih Dora in Svit kot v Šentilju. V Domžalah kar 71 odstotkov ljudi meni, da so dobrega zdravja, v Šentilju je takih le 42 odstotkov. Pa so razlike v zdravju res tolikšne? V Šentilju imajo prebivalci več bolezni, ki so posledica uživanja alkohola, otroci imajo več astme, več srčne in možganske kapi, prebivalci dobivajo več zdravil zaradi sladkorne bolezni, za znižanje krvnega pritiska in zaradi duševnih motenj. Toda v Domžalah je več novih primerov raka, več zlomov kosti pri starejših in več ljudi umre zaradi raka debelega črevesa. Če pa primerjamo tudi druge razloge za umrljivost, vidimo, da v Šentilju za vsemi drugimi vrstami raka umre do 74. leta veliko več ljudi kot v Domžalah. Posebno opazna je razlika v samomorilnosti: v Domžalah je v letih med 2011 in 2013 zaradi samomora umrlo povprečno 18 ljudi, v Šentilju pa 49.
V drugih dveh občinah, ki sta po slabih kazalnikih takoj za Šentiljem – v Puconcih v Prekmurju in Podvelki na Koroškem –, so razmere nekoliko drugačne kot v Šentilju. Denimo: v Puconcih je povprečje umrlih zaradi samomora 17, v Podvelki 51. Skupne značilnosti pa so, da sta obe občini gospodarsko slabše razviti (celo slabše od Šentilja), da so ljudje manj delovno aktivni, da se manj zanimajo za lastno zdravje kot v Domžalah, Medvodah in Radovljici, ki so občine z najboljšimi kazalniki.
Podatki ne vključujejo tudi parametrov zdravja: življenjske dobe in let zdravega življenja.
Izziv za občine in državo
Strokovnjaki NIJZ so poudarili, da je treba posamezne kazalnike izboljšati, da se bo izboljšalo skupno zdravje. Lokalne skupnosti imajo pri tem veliko vlogo, prav tako pa tudi država s sistemsko podporo, sta poudarili Ada Hočevar Grom in Jožica Maučec Zakotnik. Pomembni so vsi sektorji, ne samo zdravstveni. Odslej se župani in prebivalci lahko spopadejo z zdravstvenimi kazalniki svoje občine na spletni strani (obcine.nijz.si), kar je pomemben izziv za nadaljnje delo občin. Podatke bodo še analizirali, da se bodo lahko spopadli z vzroki nekaterih slabih rezultatov, kazalnike pa merili vsako leto na novo. Napredek pričakujejo v nekaj letih. Kako bi lahko ukrepali?
Vsi na »pešbus«
Robert Smrdelj, župan občine Pivka (srednje zdrava občina), je dejal, da občine zelo poudarjajo gradnjo športnih objektov, pločnikov in kolesarskih stez, saj otroka ne moreš poslati peš v šolo, če nimaš pločnika. Veliko je že to, da otrok vstane od računalnika, pride v vas in se druži z drugimi otroki, je dejal. Pešhoja in druženje sta pomembna dejavnika zdravja. Osebne zdravstvene izkaznice občine je vesel, saj se v občini vedno ukvarjajo predvsem s trenutnimi operativnimi stvarmi, zdaj pa bodo podatki ustvarili pritisk, da se ukvarjajo tudi z zdravjem, ki je tek na dolge proge, je dejal.
Tudi županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak (s slabšimi kazalniki zdravja) je poudarila pomembnost gibanja: v občini so že uvedli »pešbus«. To pomeni, da gredo skupaj peš v šolo, posvečajo se tudi športu in socialnim aktivnostim.
