Namesto k dežurnemu zdravniku v urgentni center

Ljubljana – Reorganizacija nujne medicinske pomoči (NMP) je dvignila na noge del strokovne javnosti in vznemirila prebivalce. Se bo zdravstvena oskrba poslabšala, kot pravijo župani in nekateri družinski zdravniki, ali izboljšala, kot trdijo ministrica in pisci novega pravilnika. Javna razprava o pravilniku se je končala včeraj. Ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc smo vprašali, kako naprej.

Kakšni so vaši vtisi, potem ko ste končno obiskali teren?

Vtisi s terena so zelo dobri. Ne strinjam se z obtožbami, da smo pravilnik delali kabinetno. Pravilnik je delala strokovna ekipa, ki je najbolj usposobljena, da pravilnik pripravi na temelju strokovnih argumentov, podatkov o obiskih ambulant v času dežurne službe, upoštevajoč regijske in reliefne specifike. Kot veste, pravilnike sprejema ministrstvo in bi ga lahko samo podpisala, ne da bi iskala konsenz javnosti. A to ni bil moj namen, obiske na terenu in usklajevanja sem načrtovala od vsega začetka, tudi da bi ugotovili, ali smo dovolj upoštevali vse elemente.

Pa ste jih?

Večinoma smo, v nekaterih primerih pa je delovna skupina že napovedala, da bo še enkrat preverila podatke in se potem odločila za popravke na osnovi argumentov. V prehodnem obdobju pa bomo dobivali popolnoma objektivne podatke iz dispečerskih centrov in bomo mrežo po potrebi popravili.

So vas v najbolj nevralgičnih točkah, denimo v Kamniku in v Ormožu, prepričali?

Naj ponovim: na osnovi argumentov so še možne spremembe. Političnih argumentov za spremembo metodologije pa ne bomo sprejemali.

Imate vtis, da so na terenu tudi politični motivi?

Ponekod da.

Zakaj menite, da se je to zgodilo? Ker so ponekod a priori proti vladi?

Prej bi govorila o lokalnih interesih. Novi pravilnik prinaša razmejitev med družinsko in urgentno medicino. Želeli smo, da bi družinski zdravniki lahko več časa namenili svojim pacientom v ambulanti, vendar pa bodo imeli manj dežurstev. Zato bodo morda finančno prizadeti. Po drugi strani jih skrbi, da se jim odvzema določene naloge. Tako sklepajo, da ljudje ne bodo več imeli dostopa do storitev, ker dežurna služba na istih mestih kot doslej ne bo več delala 24 ur, poudarjam pa, da smo med prazniki ter ob sobotah in nedeljah zagotovili financiranje za osem ur na dan.

Kaj bo po novem bolje?

Ločitev med urgentno in družinsko medicino je ključna. Družinski zdravniki ves čas poudarjajo, da imajo premalo časa za paciente. Tudi v ambulantnem času so morali ob urgentnem klicu ambulanto zapustiti in oditi na pomoč na teren. Zato postavljamo sistem, ki bo na ozemlju celotne Slovenije omogočil, da bo tisti, čigar življenje je ogroženo, dobil najhitrejšo in najbolj kompetentno pomoč. Zdaj ni bilo čisto tako, ker so vozila upoštevala meje lokalnega okolja. Tisti, ki bo najbolj ogrožen, bo takoj dobil celotno zdravniško pomoč – od prvega posega do končne oskrbe. Zelo pomembna novost je uvedba sistema NMP na prireditvah. Zdaj to ni urejeno. Uvajamo sistem prvih posredovalcev, posebej usposobljenih prostovoljcev, ki bodo priskočili na pomoč v primeru zastoja srca ali podobnih življenje ogrožujočih stanjih. Z njimi si na Gorenjskem, Štajerskem in še kje pomagajo že zdaj. Gre za veliko elementov, ki pomenijo boljšo oskrbo življenjsko ogroženih. Za ostali del populacije bo poskrbljeno enako ali bolje – v času, ko v zdravstvenem domu ne bo dežurnega zdravnika, bodo lahko sami prišli v urgentni center, ki bo odprt 24 ur na dan 365 dni na leto.

Namesto k dežurnemu zdravniku v ambulanti bomo torej po novem šli v urgentni center?

Če bo to v času, ko v zdravstvenem domu ne bo dežurne službe.

Torej drži očitek Alojza Ihana, da se bo del denarja iz zdravstvenih domov preselil v urgentne centre?

Spoštovani prof. Ihan je v članku, ki ga omenjate, zapisal tudi stvari, ki ne držijo povsem. Danes damo v primarnem zdravstvu 54 milijonov evrov za nujno medicinsko pomoč, na sekundarni ravni pa za NMP namenimo 32 milijonov evrov. Ta denar bo še vedno namenjen NMP. Porabljen bo moral biti zelo transparentno, na osnovi opravljenih storitev. Zdaj se namreč plačuje pavšalno, po ekipah. Res pa je, da bo potrebnih deset dodatnih milijonov za nove naloge, recimo za triažni sistem, dispečersko službo, opazovalnico … Ker bodo družinski zdravniki dobili nekatere novo zadolžitve, s tem, ko ne bodo več toliko dežurali, ne bodo prikrajšani. In bodimo natančni: gre za denar, namenjen bolnikom. Zdaj namreč ni povsem jasno, ali se denar, namenjen nujni medicinski pomoči, dejansko porabi za ta cilj.

Navajate, da 630.000 ljudi na leto obišče zdravnika v času dežurstev. Če bodo vsi ti obiskovali manj urgentnih centrov, bo tam precejšnja gneča ...

Dolgoročno bo treba ljudi ozaveščati, kdaj res nujno potrebujejo zdravniško pomoč. Vsakdo, ki je zaskrbljen, bo lahko vedno poklical številko 112. Klic bo sprejel posebej usposobljeni strokovnjak, ki bo znal presoditi, ali klicatelj potrebuje obisk urgentnega centra, dežurnega zdravnika ali bo težave lahko uredil pri svojem zdravniku.

Se vam ne zdi, da bodo ljudje še pogosteje obiskovali urgentne centre, kjer bodo dobili vse preiskave takoj, namesto da bi čakali nanje več mesecev?

Triažni sistem, ocena, kaj je nujno potrebno, bo deloval tudi v urgentnem centru. Takoj bo določeno, ali je nek pacient nujen ali morda manj nujen. Če zadeva ni nujna, bo bolnik dobil navodilo, da lahko obišče svojega zdravnika.

Nenujni torej ne bo sprejet? Ali bo sprejet kot samoplačnik?

Pravila že zdaj določajo, da tistemu, ki pride sredi noči kot nenujni primer, zdravnik to storitev lahko zaračuna. V praksi nekaj takih primerov poznamo. V sklopu celotnih sprememb sistema zdravstvenega zavarovanja bomo razmislili, ali naj uvedemo tudi takšne mehanizme.

Pravite, da vas župani, ki so nasprotovali spremembi sistema nujne medicinske pomoči, niso prepričali. Zakaj ne?

Na osnovi zbranih podatkov ugotavljamo, da v mnogih zdravstvenih domovih med polnočjo in sedmo uro zjutraj poišče pomoč zelo malo ljudi – statistično pol osebe na noč. V takšnih primerih je negospodarno vzdrževati celotno medicinsko ekipo z nujnim reševalnim vozilom, zdravnikom, diplomiranim zdravstvenikom in medicinsko sestro, če imamo hkrati nekaj kilometrov stran zagotovljeno boljšo oskrbo, pred zdravstvenim domom pa parkirano reševalno vozilo. Ko smo to povedali v Novi Gorici, ki je od šempetrske bolnišnice oddaljena štiri kilometre, so bili zadovoljni.

Zakaj ste spodbudili, da se zdravniki urgentne in družinske medicine prepirajo pred nami, državljani? Vsak trdi nekaj drugega. Družinskih zdravnikov očitno niste prepričali.

Ne bi se strinjala. Izkušena urgentna zdravnica iz Tolmina je, denimo, javno povedala, da je novi sistem velik korak naprej. Družinske zdravnike je pozvala, naj sprejmejo novi način, ki celo v zelo razpotegnjeni tolminski in bovški dolini prinaša izboljšave. Obstaja pa bojazen, da bo družinskim zdravnikom del dežurne službe dolgoročno odpadel. Morda se bodo nekateri specializirali za urgentne zdravnike. Bodo pa lahko tudi družinski zdravniki delali v urgentnih centrih na primerih, ki niso absolutno nujni.

Kaj bo s pravilnikom o nujni medicinski pomoči?

Sprejeli ga bomo, seveda! Konstruktivne in argumentirane pripombe bomo smiselno upoštevali. Po medresorskem usklajevanju bom pravilnik podpisala. Pričakujem, da bo do poletnih dopustov dokument dokončan.