Tiskane izdaje
Primer zgovorno priča o tem, v kakšnem položaju je slovenski turizem ter kako dobri in strateški so lastniki, ki prevzemajo finančno izčrpane hotelske hiše. Neuradno smo sicer izvedeli, da nameravajo novi opatijski lastniki za prihodnje leto v Metropolove hotele investirati za pet milijonov evrov, s čimer bi vsaj približno uredili izčrpano hotelsko infrastrukturo, ki se skriva za zvezdicami dvomljive vrednosti. Toda kako verjeti obljubam o milijonskih vlaganjih, če podjetje nima niti nekaj deset tisoč evrov, da bi pravočasno odpravilo največje pomanjkljivosti na eni najbolj obiskanih portoroških plaž?
Drobiž za investicije
Metropolov bazen ob morju bi sicer morali temeljito prenoviti, saj pokajo betonski zidovi, odpovedujeta bazenska tehnika in napeljava. Tudi pomoli in stopnice v morje niso več varni. Neurejeno kopališče z bazenom pa je samo vrh Metropolove ledene gore. Tik pred glavno turistično sezono so v večini portoroških in izolskih hotelskih podjetij napovedali dobro turistično letino, a v isti sapi priznavali, da so v obmorskem turizmu letos v pripravo na sezono in v izboljšavo turistične infrastrukture investirali rekordno malo sredstev.
Leta 2008 so v portoroški turizem investirali skoraj 150 milijonov evrov, v letošnji prvi polovici leta pa le nekaj več kot tri, in še od tega največ na račun manjšega, družinsko vodenega novega hotela Mirta v Strunjanu, in novih igralnih avtomatov v Casinoju Portorož. Vsi ostali hotelski »velikani« skupaj so v Portorožu lahko za izboljšave nastrgali okrog milijon evrov, kar je ob velikem premoženju in zahtevni infrastrukturi manj kot drobiž.
Metropol ni osamljen primer
Sredi Portoroža pred hotelom Kempinski propada lokal Tivoli, pred njim pa je neurejena obala. V osrednjem portoroškem parku pred glavnim portoroškim pomolom je zraslo smetišče s 15 smetnjaki, ki bi jih (če že morajo tam biti) komunalci lahko zakrili z okrasnimi grmovnicami. Propadata nevarno razpadajoča Vila Virginija in Kaštel, čeprav so že pred dvema letoma sprejeli prostorski načrt za njegovo ureditev.
Da je mogoče poskrbeti za red tudi brez velikih vlaganj, je na 200 metrih dostopne ceste v Bernardin dokazala občina, ki je ukinila parkiršče, zarisala kolesarsko in pešpot in dovolila samo enosmerni promet za stanovalce in oskrbo ter odpravila eno od kolesarskih in sprehajalnih mor.
