Tiskane izdaje
Rogaška Slatina − »Z jezerom bomo dobili najmočnejšo turistično destinacijo v Sloveniji, kjer bo ustvarjenih več kot 700.000 prenočitev,« je ob obisku v Obsotelju načrte občin Rogaška Slatina in Podčetrtek za ojezeritev vsaj 104 hektarov ozemlja ob meji s Hrvaško pozdravil gospodarski minister Zdravko Počivavšek.
Ministru Počivavšku, ki si je za projekt prizadeval še kot direktor Term Olimia, se je na predstavitvi 12,5 milijona evrov vrednega projekta pridružila tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in prav njeno ministrstvo bo imelo zadnjo besedo pri dovoljenjih za turistični projekt.
Voda se je usmradila
Vonarsko ali Sotelsko jezero so konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja z zajezitvijo reke Sotle uredili za zagotavljanje poplavne varnosti in za koriščenje akumulirane vode. Površina jezera je bila kar 195 hektarov, obala je bila dolga 16,5 kilometra. Voda je zaradi neurejene kanalizacije in pomanjkanja čistilnih naprav z leti postajala vse bolj umazana, zato so jezero leta 1988 izpraznili, območje pa se je zaraslo.
Želja po jezeru je ostala, ker sta občini Rogaška Slatina in Podčetrtek, ki ju Sotla povezuje, v tem videli velik turistični potencial. Že leta 2005 so v Rogaški Slatini, kjer bi stal turistično-rekreativni center, pripravili projekt ponovne ojezeritve in ga predstavili takratnemu ministru Janezu Podobniku. Do zdaj je občina samo za dokumentacijo plačala že okoli 200.000 evrov. Ustavilo se je leta 2010, ko so ugotovili, da mora MOP dovoliti koto bodoče ojezeritve, torej do katere nadmorske višine bo segala gladina jezera. To naj bi se po petih letih čakanja zgodilo v prihodnjem mesecu.
Kako globoko bo jezero
Prvo Vonarsko jezero je imelo stalno ojezeritev na višini 207,5 metra nadmorske višine. Ta višina danes ni možna, saj bi voda zalila preveč hektarov kmetijskih zemljišč, česar kmetijsko ministrstvo ne dovoli. Projekt so morali spremeniti, in če bo obveljala kota ojezeritve na višini 204 metrov, kot jo predlagajo v Rogaški Slatini in Podčetrtku, bodo pod vodo pristali 104 hektari zemljišč. Na srečanju je ministrica Majcnova obljubila skorajšnjo odločitev ministrstva: »Glede na to, da je višinska kota vode pomembna za sprejetje občinskih prostorskih načrtov, sem županoma obljubila, da jih bom najkasneje v enem mesecu seznanila, ali je možno upoštevati njihovo s študijami podkrepljeno višinsko koto.«
S stališča poplavne varnosti je primerna čim nižja kota, s stališča turistične dejavnosti pa čim višja. Če bi bila namreč gladina vode nižje od 204 metrov nadmorske višine, jezera v Rogaški Slatini sploh ne bi bilo. Bi pa na tej višini še lahko zagotavljali poplavno varnost, pri čemer bi gladino vode ob obilnejših padavinah in ob nevarnosti visokovodnega vala za dva metra znižali. Pred začetkom ponovnega polnjenja jezera se bodo zagotovo odzvali ornitologi (na tem območju je namreč veliko ptic), ki so že predlagali koto na višini 200 metrov, svoje bo moral povedati tudi Zavod za varstvo narave.
Mogoč velik izkupiček
Minister Zdravko Počivalšek je prepričan, da je projekt za to območje nujen: »Projekt je revolucionarno dober. Povezal bo dva velika turistična kraja. S tem jezerom bomo dobili neskromno rečeno najmočnejšo turistično destinacijo v Sloveniji, kjer bo ustvarjenih več kot 700.000 prenočitev.«
Ko bo MOP določil koto ojezeritve, se bo delo šele začelo. Država naj bi financirala sanacijo pregrade in čiščenje območja ponovne ojezeritve, dela ocenjujejo na 6,5 milijona evrov. Infrastrukturo, ki bi bila namenjena turizmu, rekreaciji, športom na vodi, bi financirale občine, ocenjena vrednost je šest milijonov evrov. Počivalšek je omenil, da bi projekt lahko kandidiral tudi za evropska sredstva v novi finančni perspektivi.
Od projekta, o katerem v Obsotelju sanjajo že več kot desetletje, pričakujejo veliko. Izkušnje prvega, umazanega Vonarskega jezera se ne bodo ponovile, zatrjujejo. Občine imajo čistilne naprave, zadnjo so lani zgradili v hrvaški občini Hum na Sutli. S sosednjima hrvaškima občinama imajo dobre odnose, tako da meja, ki poteka po Sotli in bo del jezera tudi na hrvaški strani, menda ni problematična. Republiko Hrvaško bodo s projektom uradno seznanili po odločitvi o višini bodoče ojezeritve.
