Tiskane izdaje
VRudniku Trbovlje-Hrastnik (RTH) se bodo znova preštevali. Čez dobrih deset dni bo 135 delavcev prejelo odpovedi o zaposlitvi. Večina zaposlenih je tačas na čakanju na delo doma, napovedi o drugačnem scenariju, to je o prezaposlitvah v velenjski rudnik in odpiranju novega sloja v Brnici, pa se podirajo kot domine.
Anton Lisec, predsednik sindikata RTH, je za Delo potrdil, da sezname za 135 presežnih od slabih 280 še zaposlenih res delajo in da intenzivno iščejo vire za odpravnine. Edini vir je odprodaja premoženja, edina srebrnina, ki jo RTH ima, pa stanovanjska hčerinska družba Spekter, katere knjigovodsko vrednost ocenjujejo na 20 milijonov evrov.
Zanjo se je zanimal že republiški Stanovanjski sklad, pojavil se je potencialni hrvaški kupec, večina pa ocenjuje, da bi bile najboljši kupec kar tri zasavske občine, v katerih ima Spekter 2000 lastniških stanovanj (upravlja pa še s 3000 enotami). A občine denarja za odkup nimajo, država pa stanovanj brezplačno tudi noče prenesti nanje. V RTH se nadejajo, da bi iz državnega proračuna v letih do konca zapiranja jam, to je do konca 2018, prejeli še dobrih 55 milijonov evrov, a odločitve, ali nanje res lahko računajo, še ni.
Država tudi nadaljevanju rudarjenja v Brnici še ni dokončno rekla ne. Toda upanja za to je vse manj, saj bi moralo biti v tem trenutku že znano vsaj, kaj bo z bodočim lastništvom trboveljske Termoelektrarne (TET). Pogovori z ruskim kupcem Burlakovom so spet zastali, TET pa tačas elektriko prodaja po 49 evrov za megavatno uro, krepko pod mejo rentabilnosti. Zapletom z ruskim kupcem so se v zadnjem času pridružila še ugibanja, ali Holding Slovenskih elektrarn (HSE) oziroma direktor Blaž Košorok sploh imata pravno podlago za prodajo večinskega, prek 84-odstotnega deleža TET.
TET bi morali kot hčerinsko družbo HSE oziroma "vnukinjo" države Slovenije po nekaterih ocenah prodajati v skladu z uredbo o prodaji državnega premoženja in objaviti mednarodni tender. V HSE to zanikajo. Pravna podlaga za prodajo TET so jim sprejeti poslovni načrt skupine HSE za leto 2013, energetski zakon ter mnenje Omerzelovega ministrstva. Tudi o mednarodnem tenderju so razmišljali, pravijo, toda ker je Burlakov oddal edino ponudbo za odkup poslovnega deleža, se pogajanja nadaljujejo neposredno z njim. Poleg tega ima Burlakov v lasti bosenski rudnik premoga, za katerega je pridobil koncesijo za izkoriščanje.
Po odgovore na vprašanja, katera pravila torej veljajo za prodajo »vnukinje« države Slovenije, zakaj TET doslej niso prodajajali po uredbi o prodaji državnega premoženja in kaj pomeni, da delež v TET ni na seznamu državnih družb za prodajo, so nas napotili na Sod. Tam pa smo izvedeli, da imajo vse niti v rokah "organi HSE, ki določajo tudi metodo prodaje".
Ali z drugimi besedami: o TET ta hip odločajo trije ljudje, ki so po odstopu nadzornikov HSE Marka Zidanška, Vlaste Krmelj in Milenka Ziherla še ostali v NS: Peter Kralj kot predstavnik kapitala in dva predstavnika zaposlenih Boštjan Jančar ter Stanislav Prevalnik. Določbe zakona o Slovenskem državnem holdingu se v primeru TET ne uporabljajo, saj pogoji za to niso izpolnjeni, smo še izvedeli na Sod.
Jernej Vodeb, prvi nadzornik RTH, je za Delo posredno potrdil tudi informacije o tem, da rudarji velenjskega rudnika lignita niso navdušeni nad tem, da bi zasavske rudarje prezaposlili k njim. Po nedavnih napovedih direktorja RTH Bojana Jelena v Velenju iščejo možnosti prezaposlitve za 50 zasavskih rudarjev. Vodeb je dejal: "Nikjer, kjer napovedujejo racionalizacije, ne morejo biti navdušeni nad dodatnimi stroški."
Zasavski rudarji se razburjajo, da bodo ob delo le proizvodni delavci. Kaj pa uprava, se sprašujejo. Kot smo izvedeli, bo uprava, zlasti njen kadrovski del in pristojni za prodajo premoženja, zaradi odpuščanj v naslednjih mesecih imela dela čez glavo, medtem ko ga za proizvodne delavce že dolgo ni več.
