Namesto v trgovino na vrt ali k računalniku

Prve napovedi, da se bodo jeseni močno zvišale cene prehranskih izdelkov, se že uresničujejo. Slovenski proizvajalci mesa so cene dvignili od 15 do 25 odstotkov. Najmanj se je za zdaj podražila govedina – za 25 odstotkov, največ svinjina – za do 25 odstotkov. Perutnina naj bi se podražila za do 15 odstotkov. Že avgusta so povišali cene tudi nekateri proizvajalci moke, in sicer od deset do 15 odstotkov, zato je logično pričakovati, da bodo kmalu poleg mesa dražji tudi kruh in drugi pekovski izdelki.

Največji slovenski trgovci potrjujejo napovedi podražitev dobaviteljev, za koliko se bodo meso, kruh in mleko resnično podražili na trgovskih policah, pa še ne morejo napovedati. Trgovci se zdaj pripravljajo na pogajanja z dobavitelji, nekateri napovedujejo tudi, da bodo iskali še druge nabavne vire. V tujini tako drastičnih povišanj cen kot pri nas ne napovedujejo. Tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da je nesprejemljivo, da bi posledice dražjih surovin na svojih ramenih nosili le potrošniki.

V ZPS menijo, da bodo za številne potrošnike te podražitve previsoke in si določenih izdelkov preprosto ne bodo več mogli privoščiti. Prepričani so tudi, da višina in obseg podražitev nista upravičena. Cene surovin, povezane s podražitvami, se namreč niso tako občutno povečale, slovenski trgovci pa si na račun marž odrežejo največji kolač v Evropi, pravijo v ZPS. »V ZPS smo zagotovo presenečeni nad podražitvami in nad zelo visokimi odstotki podražitev, ki so se že zgodile in ki jih ponudniki napovedujejo septembra. Nesprejemljivo je, da poskuša prehranska industrija podražitve surovin v celoti prevaliti na pleča potrošnikov oziroma jih celo izkoristiti za dodatne podražitve, saj te predstavljajo le manjši delež v strukturi cene. Potrošniki morajo preživeti z vedno bolj omejenimi sredstvi, saj se plače znižujejo, čedalje več je brezposelnih ... Tako občutne in tako številne podražitve, kot jih napovedujejo, bi zagotovo še dodatno znižale kupno moč slovenskih potrošnikov in mnoge potisnile na rob preživetja,« je povedala Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije. V ZPS so prepričani, da imajo trgovci še dovolj manevrskega prostora za blaženje sedanjih in napovedanih podražitev, obenem, pravijo, pa so podražitve tudi priložnost, da potrošniki razmislijo o zvestobi izbranemu trgovcu. »Očitno so v preteklosti svojo zvestobo, ki so si jo lahko privoščili, drago plačevali.«

Skoraj polovica na pozna odrekanja

Raziskave kažejo, da slovenski kupci postajajo zaradi recesije čedalje bolj previdni in varčni ter iznajdljivi, s čimer, se zdi, za zdaj presenetljivo precej ljudem še uspeva ohranjati način življenja, pri katerem se jim ni treba ničemur odrekati. V aprilski raziskavi Valicona je kar 77 odstotkov vprašanih pritrdilo, da čutijo vpliv gospodarske recesije na njihovo vsakdanje življenje (pet odstotnih točk več kot pred pol leta in največ doslej), vendar jih je ob tem 48 odstotkov dejalo, da se ne odrekajo ničemur. Pokazalo se je še, da so nakupi bolj načrtovani in premišljeni kot pred letom dni (73 odstotkov, prej 70 odstotkov), večji pa je tudi delež tistih, ki pravijo, da pogosteje posegajo po cenovno ugodnih izdelkih. Znova se je povečal tudi delež tistih, ki pogosteje kot pred letom dni nakupujejo v diskontnih prodajalnah (38 odstotkov, prej 36 odstotkov). Potrošniki prilagajajo nakupne navade, pridobivajo nove navade, spoznavajo alternativne (cenejše) nakupne poti in ponudnike pa tudi prerazporejajo prednostne naloge med posameznimi izdelki in storitvami, je pokazala raziskava.

Tako se je, denimo, zmanjšal delež tistih, ki pravijo, da danes pogosteje posegajo po uveljavljenih blagovnih znamkah (s 23 na 20 odstotkov). Manj jih je trdilo, da raje posežejo po slovenskih znamkah, tudi če je cena nekoliko višja, manjša se zvestoba blagovnim znamkam, predvsem tistih z oznako za ekološko pridelavo (za štiri odstotke).

Še najbolj pa preseneča podatek, da več kot 70 odstotkov vprašanih uživa sadje in zelenjavo domače pridelave, komaj pet odstotkov jih sadje in zelenjavo kupuje v trgovini, dva odstotka na tržnici. »Med tistimi, ki se samopreskrbujejo, kot vir samopreskrbe prevladuje vrt (67 odstotkov), sledijo vrt s sadnimi drevesi (51 odstotkov) in lastna njiva ali njiva v najemu (33 odstotkov). Preverili smo tudi, katere od oblik domače pridelave oziroma predelave hrane so najpogostejše. Največ jih vlaga zelenjavo ali sadje (63 odstotkov), sledi kuhanje domače marmelade (61 odstotkov), lastna peka kruha in peciva (53 odstotkov), pridelava domačega soka (40 odstotkov) in kisa (30 odstotkov). Manj kot petina vprašanih si ne pomaga z ničimer od navedenega,« razlagajo pri Valicomu.

Dobri dve petini potrošnikov izkoriščata različne oblike ugodnih nakupov (posebne dnevne akcije, dnevi za upokojence ...), dobra četrtina pa vedno ali vsaj pogosto odide v trgovino samo zato, da izkoristi ob zadnjem nakupu pridobljeno ugodnost (kupon ali časovno omejen popust). »Še en podatek, ki bi ga lahko dodali v sklop racionalizacije potrošnje, je to, da dve petini vprašanih danes še bolj spremljata ponudbe trgovcev in drugih prodajalcev na spletu in letakih, kot sta to počeli pred dvema letoma,« navajajo v Valiconu.

Slaba tretjina vprašanih je v zadnjem letu tudi kupovala na spletu. Ta delež se v zadnjem letu ni povečal, še vedno so na prvem mestu tehnični izdelki, le da je tokrat tovrstnih nakupov občutno več, njihov delež se je povečal s 34 na 41 odstotkov. Na drugem mestu so tokrat oblačila in obutev (25 odstotkov), na tretjem mestu pa je zabavna elektronika (23 odstotkov). Opazno se je zmanjšal delež nakupov v skupini knjige in literatura, s 14 na deset odstotkov. Skoraj 60 odstotkov spletnih nakupovalcev je kot glavni vzrok za izbiro nakupov na spletu navedlo nizko oziroma nižjo ceno, sledi praktičnost oziroma priročnost (33 odstotkov), dobra petina jih navaja izbiro oziroma dostopnost tovrstnih izdelkov samo na spletu (22 odstotkov), slaba petina pa prihranek v času (19 odstotkov).