Tiskane izdaje
Ljubljana/Bruselj - Evropska komisija je danes objavila uredbo o registraciji nanoškega sira kot zaščiteno označbo porekla. To pomeni, da morajo vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda potekati na določenem geografskem območju, saj sta kakovost in značilnost proizvoda posledici vpliva določenega geografskega okolja, piše STA.
Nanoški sir je že šesti registrirani slovenski proizvod pri Evropski komisiji, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Doslej so bili registrirani že ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre (zaščitena označba porekla), prleška tünka (zaščitena geografska označba), belokranjska pogača (zajamčena tradicionalna posebnost), idrijski žlikrofi (zajamčena tradicionalna posebnost) in prekmurska gibanica (zajamčena tradicionalna posebnost).
Kot so pojasnili na kmetijskem ministrstvu, so sir na planoti Nanos, po kateri je dobil tudi ime, pridelovali že v 16. stoletju. V preteklosti so ga na nanoški planoti izdelovali izključno iz ovčjega mleka. Ker se je po drugi svetovni vojni delež ovc zelo zmanjšal, so izdelali tudi manj sira. Ustni viri navajajo, da je bilo nanoški sir nazadnje mogoče dobiti v Trstu leta 1954, so zapisali na ministrstvu.
Nanoški sir so začeli leta 1986 znova izdelovati v Mlekarni Vipava. Zaradi pomanjkanja ovčjega mleka ga zdaj izdelujejo iz kravjega mleka. Za območje izdelovanja nanoškega sira je značilno prepletanje sredozemskega in celinskega podnebja, podnebje in prevladujoča kraška tla pa se kažeta tudi v kakovosti paše in pridelavi krme.
