»Narod brez kulture ne more preživeti«

Litija, Metlika, Kranj – Staro središče gorenjske prestolnice je danes dopoldne, ko so Kranj s tradicionalnim Prešernovim smenjem vrnili v 19. stoletje, pokalo po šivih. V hladnem vremenu – okoli 11. ure so termometri kazali minus pet stopinj Celzija – je zelo veliko ljudi prisluhnilo recitatorjem in pevcem ter si ogledalo nastope številnih folklornih skupin pred Prešernovim gledališčem in na Glavnem trgu. Za svojevrstno ozračje so poleg številnih ponudnikov domače in umetnostne obrti poskrbeli lajnarji, igralci, oblečeni v oblačila, narejena po navdihu iz 19. stoletja, pa tudi gostinci.

Med kulturnimi ustanovami v Kranju je bila dopoldne množično obiskana zlasti Prešernova hiša (na Prešernovi ulici 7), v kateri je živel in delal pesnik France Prešeren od 22. julija 1846 do 8. februarja 1849. Veliko obiskovalcev pa se je prišlo poklonit tudi na pesnikov grob v Prešernov gaj. Popoldne je ob 166. obletnici smrti v spremstvu župana Boštjana Trilarja položila cvetje tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar.

Dr. Prešeren je umrl za posledicami trebušne vodenice, na tedanjem osrednjem kranjskem pokopališču so ga pokopali 10. februarja 1849, leta 1852, po zbiralni akciji za mogočni nagrobnik, so njegove posmrtne ostanke prestavili bolj v notranjost ob pokopališki poti. Spomenik je oblikovan kot steber, na vrhu je križ. Na sprednji strani zgoraj je pod pozlačeno liro vklesan napis: Dr. France Prešerin, rojen v Verbi 3. decemb. 1800 / umerl v Krajnji 8. febr. 1849. Spodaj je verz, ki ga je Prešeren dejansko namenil svojemu prijatelju Andreju Smoletu: »Ena se Tebi je želja spolnila / V zemlji domači de truplo leži.« Na nasprotni strani pa piše: »V pesmih neumerlimu / postavili častitelji njegovi 1852«.

                  (Stari Kranj je pokal po šivih. Foto: Marjana Hanc/Delo)

 V Prešernovi Vrbi so prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku zaznamovali s tradicionalno slovesnostjo pred pesnikovo rojstno hišo, ki se je je udeležil več kot tisoč ljudi. Slavnostni govornik Mitja Bervar, predsednik državnega sveta se ni izneveril tradiciji govorcev pred Prešernovo domačijo in s tehtnimi argumenti izpostavil velik pomen kulture: »Skrb za kulturo je skrb za ohranjanje smisla«, je dejal.

»Žal smo se s tem, ko smo si izborili svojo državo, ustanovili svoje kulturne institucije in skrb zanje naložili ministrstvu za kulturo, zazibali v sladke sanje, da smo se kulturi primerno oddolžili za njeno vlogo v procesu naše narodne samouresničitve, da smo zanjo storili vse, kar je bilo potrebno«, je v nagovoru razmišljal Mitja Bervar ter dodal: »Pozabili smo na čas, ko nam je kultura pomenila nekaj presežnega, ko je bilo ustvarjalnost čutiti na vsakem koraku in se je ni merilo z vatli proračunskega porabnika. Vse pogosteje tudi v javni besedi slišimo, da je kultura strošek in da naj svojo vrednost dokaže na trgu. Vrednote zmotno zamenjujemo z vrednostjo, materialne dobrine s smislom«. Mitja Bervar je s pesnikovimi besedami O, zlati vek zdéj muzam kranjskim pride! še ugotovil, da je odnos do kulture danes mačehovski.

Mitja Bervar se je v poudarkih govora pridružil številnim slavnostnim govorcem, ki so pred Prešernovo hiši v zadnjih letih povedali malodane enako. Slovenci smo edini narod, ki obeležuje praznik kulture, vendar je odnos do kulture na praznik kulture drugačen kot vsak drug dan v letu. Na praznik je besed o pomenu kulture veliko, le en dan kasneje pa Slovenci pozabijo na to; in čeprav Bervar opozarja, da je »skrb za kulturo merilo narodove zrelosti, edino pravo poroštvo naše prihodnosti in najmočnejše narodno vezivo v času globalizacije«. Je kultura, sodeč po odnosu do nje, res poroštvo prihodnosti?

Sonja Gregorič, ki se je skupaj s 25 domžalskimi veterani udeležila tradicionalnega pohoda veteranskih združenj iz vse Slovenije od Radovljice preko Bleda do Vrbe je ugotavljala, da takšni dogodki krepijo narodni ponos, »čeprav hkrati pozabljamo na vrednote«, je ugotavljala pohodnica. »Na take dneve verjamemo v državo tako kot v obdobju osamosvajanja«, je dejala.

A zakaj poudarki iz misli slavnostnih govornikov v Vrbi že naslednji dan izzvenijo? Zakaj so lepe misli dovoljene le za praznik? Zakaj se ljudi pozitivne misli dotaknejo le na prazničnih dogodkih?

»Prešernovo dejanje je bilo dejanje ljubezni, pokončnosti in ustvarjalnosti. Predvsem pa nam je pokazalo, kako pomembna je za ustvarjalca in za narod samozavest. Prešeren nam je z opozorilom na pomen »domače pesmi milo se glaseče« zapustil sporočilo, da je umetnost magistrale življenja našega naroda«, je še ugotovil Bervar.

                      (Pred pesnikovo rojstvo hišo v Vrbi. Foto: Blaž Račič)

V Litiji »Kulturniki so kot osamela drevesa, ki jih bičata mraz in veter«.

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je v Litiji potekala osrednja občinska prireditev, na kateri je bila slavnostna govornica akademska glasbenica in dobitnica Gallusove plakete Helena Fojkar Zupančič.

Fojkar Zupančičeva je kritično spregovorila o današnjem šolskem sistemu in predvsem o čereh na področju ljubiteljske kulture, ki je za politiko na državni in občinski ravni očitno povsem nepotreben strošek, pri čemer se izvajalci take politike očitno ne zavedajo, da narod brez kulture ne preživi. Po njenem prepričanju so kulturniki v litijski občini kot osamela drevesa, ki jih bičata mraz in veter.

»Prizadeti in zgroženi smo ob dejstvu, da s kulturnimi društvi o tem, da v letu 2014 ne moremo dobiti pogodbenih sredstev za že izvedene programe in projekte, nihče od odgovornih sploh ni skomuniciral. Odsotnost komunikacije pa je jasno znamenje nizke politične kulture in hkrati tudi izraz, kaj ti v resnici pomena oseba, društvo in njegovo delovanje,« je Fojkar Zupančičeva ošvrknila litijsko občinsko vodstvo in nadaljevala, da bi se moral vsak politik že na tešče vprašati, kaj lahko danes dobrega naredi za ljudi in skupnost. Po njenem prepričanju kultura in kulturna društva ne morejo biti hrbet za nošenje posledic napak politike, tudi če so bile te storjene nenamerno in so nastale zaradi nesodelovanja s stroko, zaradi neodgovornega zatiskanja oči in zaradi strahu pred neuspehom, pa tudi zaradi bolestne želje po priznanju.

V bogatem kulturnem programu je nastopil litijski Zbor svetega Nikolaja, ki je znan doma in v tujini in je dobitnik domačih in mednarodnih priznanj. Litijskemu občinstvu se je ob spremljavi Ivana Vombergarja na klavirju predstavil tudi operni pevec basbaritonist Juan Vasle. Pesniški most »Prešeren – Pavček« pa sta predstavili Helena Hauptman in Aleksandra Mavretič.

Kulturne prireditve se je udeležil tudi župan Franci Rokavec, od 23 litijskih občinskih svetnikov pa le trije.

                              (Helena Fojkar Zupančič. Foto: Bojan Rajšek/Litija)

V Metliki podelili Ganglova priznanja

»Kultura ima za Slovence velik pomen. Z njeno pomočjo je lahko tako majhen narod preživel stoletja prevlade tujcev in s ponosom ohranjal svoj jezik in identiteto. Skoraj vse napredne misli, ki so potem prerasle v narodna gibanja, imajo svoj začetek v kulturniških krogih,« je zbranim v nabito polni dvorani Kulturnega doma v Metliki, na osrednji slovesnosti ob kulturnem prazniku, med drugim povedal tamkajšnji župan Darko Zevnik.

Zevnika je zbodel zapis pred nedavnim v dnevnem časopisju, ko je pisec opravil primerjavo med Slovenijo in nekaterimi Evropskimi državami o številu zavodov, ki delujejo na področju kulture glede na število prebivalcev. »Razmerje v tej primerjavi je začuda bilo v našo korist, vendar je pisec članka to predstavil kot našo slabost, kot nepotrebno razmetavanje denarja. Sprašujem se, kdaj je denar postal merilo za merjenje kulture naroda, hkrati pa se zavedam, da tudi kultura postaja tržno blago, do katerega preprost človek vse težje pride. To nazorno pokažejo obiski kulturnih ustanov ob dnevih odprtih vrat, ko te pokajo po šivih. Slovenci s tem pokažemo, da si kulture želimo in jo potrebujemo tudi v težkih časih,« je prepričan Zevnik.

V kulturnem programu so nastopili člani tamburaške skupine Carmen Cord, solistka Monika Bajuk, flavtistka Jerneja Matešič, pevska skupina Cantabile iz metliške osnovne šole ter pevski zbor delavk Doma starejših občanov Metlika z imenom Vitice. Ob tej priložnosti sta Zevnik in predsednica komisije za podeljevanje Ganglovih priznanj in plaket Anica Kopinič podelila plaketo in priznanja za dosežke na področju kulture. Ganglovo priznanje za delo na področju sodobne plesne umetnosti je prejelo Plesno društvo Krokar, na področju vokalne glasbe pa Kulturno društvo Vokalna skupina Vocalis. Za dolgoletno ljubiteljsko delo na glasbenem področju je Ganglovo plaketo prejel Marjan Končar.

Ministrica na prestavljeni proslavi

Velenje - Na slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku v Domu kulture Velenje bo drevi slavnostna govornica ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Gre za zaradi vremenskih napovedi prejšnji teden prestavljeno proslavo, za katero kulturni program pripravljajo učenci in učitelji Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje.

Prihaja kulturni maraton

Celje - Zaradi vremena in odpovedi pouka so minuli petek preložili tudi tradicionalni kulturni maraton na celjski I. gimnaziji. Izvedli ga bodo v sredo, 11. februarja. Na njem bodo dijaki izvedli 19 kulturnih predstavitev iz nabora lastne ustvarjalnosti, ki jo na prvi celjski gimnaziji že vrsto let spodbujajo na glasbenem, literarnem, igralskem in likovnem področju, letos pa dodajajo tudi ustvarjalne delavnice dijakov s področja filma, fotografije, arhitekture, animacije in plesa. Kulturni maraton je pripravilo gimnazijsko Kulturno društvo Antona Aškerca pod mentorstvom profesorice Juane Robida.

Predstavitev ugledne slikarke

Celje - V Muzeju novejše zgodovine Celje so v nedeljo kulturni praznik proslavili s prvim v nizu novih muzejskih dogodkov, na katerih se bodo predstavljali celjski kulturni ustvarjalci. Kot prva se je predstavila slikarka Darinka Pavletič Lorenčak, častna meščanka Celja, ki je decembra dopolnila 90 let. »V življenju sem se zanimala za štiri stvari. Za balet, za glasbo, oder in slikarstvo. In seveda za otroke ...,« je o sebi povedala slikarka, pedagoginja in pesnica, ki jo poznajo številne generacije Celjanov.

Jože Domjan, Savinov lavreat

Žalec - Na proslavi ob prazniku so tudi letos v žalskem Domu II. Slovenskega tabora podelili Savinova odličja za dosežke pri kulturni ustvarjalnosti. Poleg priznanj in plaket so najvišje priznanje, Savinovo plaketo, dodelili grafičnemu oblikovalcu Jožetu Domjanu za vrhunske dosežke doma in v tujini ter za življenjsko delo na različnih področjih grafičnega oblikovanja. Slavnostna govornica je bila direktorica Televizije Slovenije Ljerka Bizilj, v programu pa so izvedli koncert prve slovenske komične operete Tičnik Benjamina Ipavca.

»Kultura je postala zatočišče«

Celje - »Kultura je postala zatočišče, kotiček, kjer je svet še lep, harmoničen, slikovit,« je na celjski kulturni proslavi v SLG Celje dejal slavnosti govornik Simon Mlakar, ravnatelj Glasbene šole Celje.
Mlakar je poudaril, da kot narod nismo preživeli ne zaradi naravnih danosti, ne vojaške moči, ne ekonomske preračunljivosti, temveč zaradi besede in svojega duha. »Želim, da bi še mnogokrat ob takih priložnostih znali neslišno splesti blagre sedanjosti z upanjem prihodnosti ter v kulturo z veliko začetnico na prvo mesto postaviti medsebojne odnose in medčloveško spoštovanje. Vrednost življenja naj se ne meri po njegovi dolžini, temveč po njegovih darovih,« je povedal Mlakar.