S črno barvo premazan dvojezični krajevni napis, storilci neznani - videti je, da se na avstrijskem Koroškem spet začenja predvolilna kampanja. Morda bodo oblasti deželnega glavarja Jörga Haiderja tokrat hitro poiskale napadalce z ustavo zagotovljene dvojezične Koroške, jih kaznovale in po najnovejši razsodbi avstrijskega ustavnega sodišča, ki je tudi pod novim vodstvom odvetniku Rudiju Vouku pritrdilo v zahtevi po dvojezičnosti še v Dobrli vasi, Žitari vasi, Šentjakobu v Rožu, Podgorjah in na Ločilu v Podkloštru, popravile še dolgoletne topografske in druge krivice do slovenske manjšine. Veliko veliko verjetneje pa žal je, da bo kup neuveljavljenih razsodb najvišjega avstrijskega sodišča o dvojezični topografiji samo še za pet primerov višji. Če bodo »neznanci« nadaljevali omadeževanje tistih, ki že stojijo na javnih ali zasebnih tleh, potem se pred marcem 2009, ko naj bi avstrijski Korošci spet volili svojega deželnega glavarja, obeta nova protislovenska gonja za domnevno zaščito velikonemškega značaja Koroške in pridobivanje glasov tistih, ki to zagovarjajo.
Tudi brez tega lahko Haiderjeva BZÖ po zadnjih raziskavah javnega mnenja računa na podobno število glasov kot leta 2004 (42 odstotkov), tudi zaradi šibkosti socialdemokratov Gaby Schaunigove, ki se ji z 32 odstotki obeta kar šest odstotkov manj glasov kot pred štirimi leti, ljudska stranka pa bo morda dobila borih desetih odstotkov. Nekaj bodo dobili še zeleni in svobodnjaki, manjše stranke kot slovenska Enotna lista Vladimirja Smrtnika pa kljub znižanju volilnega praga na pet odstotkov nimajo možnosti za vstop v deželni parlament. Ker za posebno politično zaščito manjšine ne najdejo razumevanja pri veliki večini koroških strank, pri Enotni listi spet pozivajo na pomoč Slovenije, vsaj moralno. Radi bi furlansko rešitev, priključitev manjšinskih glasov eni od strank in zagotovitev enega poslanca v deželnem parlamentu, če ne, bodo tudi dobronamerne stranke še naprej dovoljevale pometanje slovenskih vprašanj pod preprogo, čeprav s takim oportunizmom škodijo tudi same sebi.
V takšnem položaju koroški Slovenci spet potrebujejo pomoč, tako z Dunaja kot iz Ljubljane. Velike zvezne avstrijske stranke bi zdaj morale že sprevideti, da jim popuščanje skrajnim nacionalistom ter prevzemanje njihovih programov samo škodi, saj, kot dobro ve svobodnjak Heinz-Christian Strache, ljudje raje izberejo izvirnik kot ponaredek. Čeprav socialdemokratski in ljudski politiki mižijo na obe očesi ob nespoštovanju sodb ustavnega sodišča, zakaj ne bi nacionalistično spreobrnjeni volilci volili kar Haiderja in Stracheja, razočarani sredinski pa bodo ostali doma. Poleg tega je na Dunaju ljudsko-socialdemokratska koalicija tik pred razpadom in morda se po jeseni Avstriji obeta celo socialdemokratsko-svobodnjaška vlada, pred katero manjšina, tudi sama različnih misli, res ne more pričakovati veliko dobrega.
Slovenska država bo zato najbrž morala poskrbeti za oba manjšinska pola, tistega, ki zahteva odločen nastop na Dunaju v slogu politike, s katero je Avstrija toliko dosegla za svojo manjšino v Italiji, ter drugega, ki stavi na spravo med slovensko in nemško govorečimi Korošci. Slovenski gospodarstveniki, kulturniki in navadni slovenski državljani pa so v času po schengenu vabljeni, da popolnoma izkoristijo odpravo meja in administrativnih ovir med območji, na katerih tradicionalno živijo pripadniki slovenskega naroda, čeprav z različnimi zgodovinskimi izkušnjami in državnimi lojalnostmi. Če pri tem spodbujajo še uporabo slovenščine na avstrijskem Koroškem, še toliko bolje.