Nasip bo vila bloke obdaril z garažami

Civilna javnost v Medlogu želi drevesni park, investitorji stanovanja za trg, odločujoči pa bodo protipoplavni ukrepi.

Wed, 11.01.2017, 07:00

Celje – Na območju nekdanje mlekarne oziroma Tuševega skladišča in v neposredni bližini propadlega Vrtnarstva Celje načrtuje družba GM Invest gradnjo od osmih do devetih vila blokov. A načrte bodo brez omejitev lahko uresničili le, če bo ministrstvo za okolje in prostor (MOP) dobilo dovoljenje za gradnjo visokovodnega nasipa. Zaradi njega bo zagotovo treba podreti nekaj opuščenih rastlinjakov.

Družbo GM Invest sta skupaj ustanovila Mirko Tuš in Gorazd Lukman. Tuš se je iz lastništva umaknil, tako da je Lukman edini lastnik družbe, ki si na območju ob Ljubljanski cesti že nekaj let prizadeva zgraditi vile s podzemnimi garažami. Novembra 2015 je župan Bojan Šrot sprejel sklep, da za to območje pripravijo občinski podrobni prostorski načrt, GM Invest pa mora kot pobudnik zagotoviti projekt za postopek sprejemanja prostorskega akta in vse druge strokovne podlage.

Čeprav je bil županov sklep marca lani objavljen v uradnem listu, podrobnejših informacij javnost ni dobila. Niti mestni svetniki ne. Iz občinskega oddelka za okolje in prostor in komunalo, ki ga vodi Dušan Slapnik, so sporočili, da zdaj ni nobenih aktivnosti v tem projektu: »Pobudnik je ob začetku postopka pripravil osnutek pozidave za večstanovanjske objekte, ki pa še ni usklajen, saj je projekt v fazi priprave osnutka zasnove.« Ali in kako bodo na tem območju gradili, zanima tudi druge potencialne investitorje. Kljub visokovodnim nasipom ter zidovom ob Savinji in Ložnici je območje Medloga in Špice še vedno obravnavano kot poplavno. Pred stoletnimi vodami bo varno šele ob gradnji suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini, ki pa so še zelo daleč.

Čudežni nasip

Da ne bi čakali na suhe zadrževalnike, MOP že letos načrtuje gradnjo začasnega visokovodnega nasipa. Ta bo GM Investu, ki želi vilam zgraditi podzemne garaže, prišel prav. Verica Vogrinčič z direkcije za vode o gradnji vil odgovarja: »Zahtevali smo izdelavo kart razredov poplavne nevarnosti. Če bo ugotovljen srednji razred poplavne nevarnosti, je gradnja stanovanjskih objektov dopustna ob načrtovanju omilitvenih ukrepov. Gradnja podzemnih garaž pa je dopustna samo v razredu preostale poplavne nevarnosti ob načrtovanju ustreznih omilitvenih ukrepov. Predviden prečni nasip v Medlogu naj bi to območje varoval pred visokimi vodami s povratno dobo 100 let in posledično bi bila možna tudi gradnja brez posebnih omejitev.«

Nasip bo najverjetneje omogočil gradnjo tudi tistim, ki doslej na svojih parcelah zaradi nevarnosti poplav niso mogli graditi. Direktorica GM Invest Nataša Korže zavrača namige, da sta njihova družba in večji kapital vzrok, da je MOP privolil v gradnjo nasipa: »Prvotni načrti za gradnjo stanovanj so stari že deset let in že takrat smo si želeli podzemne garaže. Prav tako ne moremo reči, da stvari hitro napredujejo, ker smo samo na sklep občine o začetku priprave prostorskega načrta čakali osem mesecev.« GM Invest ne bo sam gradil stanovanj, imel bo soinvestitorja. Kdo je to, Koržetova ni hotela povedati, je pa dejala, da ne gre za Tuša.

Kaj pa drevesa?

Prva drevesa na tem območju so že padla, prav ob nekdanji mlekarni. Posekali so lipe, javorje, ambrovce, jerebike, kroglaste paciprese ... Ta manjši del zemlje, ki je bil še pred nekaj tedni zaraščen, danes pa je tam njiva, je eden redkih, ki je še vedno v lasti države, upravlja pa ga sklad kmetijskih zemljišč. Direktorica Irena Šinko je sporočila, da so zemljišče dali v zakup. Večino skladovih zemljišč so že lani prenesli na občino, za ta del, gre za 3,4 hektara, še preverjajo stanje iz leta 1941, na podlagi katerega se bodo odločili, kdo bo lastnik.

Zagotovo bodo na tem območju drevesa še sekali. Visokovodni nasip, ki ga bodo začeli graditi takoj, ko bodo dobili vsa soglasja, predvidoma še letos, je dejstvo. Po naših informacijah vseh dreves ne bodo posekali, vendar drevesnega parka, kot si ga je zamislila civilna javnost in zanj podpisovala peticijo, najverjetneje ne bo mogoče urediti na takšen način. Je pa drevesni park le ena od idej za urejanje tega območja. Kajakaški klub si prizadeva za ureditev jezu, kopališča za občane in slalomske proge na Savinji, na zadnji novinarski konferenci je župan Šrot govoril o zelenih površinah in celo o nekakšnem bajerju.

Mestni svet o vsem tem še ni govoril. Matija Kovač, ZL, ki se je tudi podpisal pod peticijo za drevesni park, ugotavlja, da je ključni problem, ker občina nima prostorskega načrta: »Podrobni prostorski načrti se pripravljajo, ko pride investitor. Če investitorja ni, se o urejanju prostora ne pogovarjamo. In zato je Celje urbanistično takšno, kot je.«

Prijavi sovražni govor