Nataša Pirc Musar nad zasebno elektronsko pošto uslužbencev

Tanka meja med zasebnim in javnim v komunikaciji birokratov.

Objavljeno
25. september 2016 22.48
Portret Nataša Pirc Musar, Ljubljana, 10.September2014
Sonja Merljak
Sonja Merljak
Ljubljana – Ob merjenju moči med Natašo Pirc Musar in vodstvom RTV Slovenija se je odprla dilema, ali so elektronska pisma javnih uslužbencev javna ali zasebna. Zadeva je šla tako daleč, da je o njej najprej odločala informacijska pooblaščenka, nato še upravno sodišče.

Nataša Pirc Musar je od RTV Slovenija zahtevala fotokopijo osnutka pravnega mnenja odvetniške družbe, ki je imela z javno RTV sklenjeno pogodbo. Osnutek je bil poslan na zasebni elektronski naslov vodje pravne službe Sabine Muratovič. RTV je zahtevo zavrnila, zato se je Pirc Musarjeva obrnila na informacijsko pooblaščenko, ki ji je pritrdila. RTV je nato tožila pooblaščenko, upravno sodišče pa je tožbo zavrnilo.

Na RTV Slovenija so v sporočilu za javnost izrazili »globoko zaskrbljenost.« Takšna odločitev po njihovem pomeni konec zasebne elektronske pošte javnih uslužbencev vselej, ko gre za področje njihovega dela – torej tudi javnost elektronske pošte novinarjev. Novinarska društva in druge so zato pozvali, naj se temu uprejo, saj da gre za poseg v ustavno kategorijo, katere razkrivanje »ne more biti odvisno od vsakokratne birokratske presoje posameznih uradov«.

Zlorabljen zasebni naslov

Toda odločba informacijske pooblaščenke oziroma sodba upravnega sodišča še ne pomeni, da je vsa komunikacija na zasebnih kanalih avtomatično javna, tudi če gre za javne uslužbence. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik namreč poudarja, da v konkretnem primeru ni šlo za zasebno komunikacijo. Vodja pravne službe RTV je bila po pogodbi z odvetniško družbo izrecno pooblaščena za izdajanje naročil odvetniku, opravljene storitve pa so bile plačane iz javnih sredstev. »Če bi sprejeli drugačno stališče, bi lahko spodbudili prakso, po kateri bi zavezanci uradno korespondenco enostavno preusmerili na svoje zasebne elektronske naslove.«

Zasebni elektronski naslov vodje pravne službe je bil tako na nek način zlorabljen. Take zlorabe bi lahko v prihodnje pripeljale do tega, da bi se odgovorni odgovornosti izognili tako, da bi dokaze o odločitvah hranili na zasebnih elektronskih naslovih.

Tehtanje razlogov za poseg v zasebnost

Ob tem se je pojavila dilema, ali bi takšna odločitve lahko ogrozila tajnost elektronske pošte novinarjev. V društvu novinarjev Slovenije ne želijo polemizirati z odločitvijo sodišča, se pa na načelni ravni zavzemajo za dosledno spoštovanje komunikacijske zasebnosti. »Razloge za poseg v zasebnost je treba vsakič posebej pazljivo tehtati,« pravi generalna sekretarka Špela Stare. »Pravica do zaščite identitete vira informacij je ključna za opravljanje novinarskega dela. Novinarji je ne zahtevajo zase, ampak za tiste posameznike, ki morda tvegajo celo svoje življenje, da informacija, ki je v javnem interesu, pride do javnosti.«

Če bi sodišče odločilo, da mora novinar razkriti svoj vir, bi društvo v imenu zaščite svobode govora odločno protestiralo. »Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za to. Sabina Muratovič ni novinarka, ampak v. d. pomočnice generalnega direktorja RTV Slovenija za pravno področje, zato je zakon o medijih, ki v 21. členu določa, da urednik, novinar ali avtor prispevka niso dolžni razkriti vira informacij, razen v primerih, ko to določa kazenska zakonodaja, ne ščiti,« pojasnjuje Staretova.