Tiskane izdaje
Trbovlje, Litija - Župane občin ob srednji Savi je ob javni razpravi o širitvi Nature 2000 zagrabila panika. Bojijo se, da bo kralj rek sulc ogrozil razvojni projekt gradnje verige desetih hidroelektrarn (HE) od Tacna do Suhadola. Na vladi pravijo, da so problematične štiri, pozitivna ocena z omilitvenimi ukrepi velja za tri, tri pa kljub Naturi 2000 niso vprašljive.
Svetovalec na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) Peter Skoberne pravi, da so z vidika Nature 2000 vprašljive HE Tacen, Gameljne, Šentjakob in Zalog. Okoljska presoja za Nacionalni energetski program (NEP), ki ni bil sprejet, je pokazala, da so z omilitvenimi ukrepi sprejemljive HE Jevnica, Kresnice in Ponoviče, in sicer kot pretočne; HE Suhadol, Renke in Trbovlje pa so že v postopku za državni prostorski načrt.
Na MKO pravijo, da iščejo rešitev za sulca. Med možnimi so omilitveni ukrepi (pretočne HE, brez pregrad), s katerimi je HE mogoče prilagoditi življenjskemu prostoru ribe.
»Če tudi tehnične rešitve niso mogoče, če se investitorjem iz poslovnih interesov zadeva ne izide, in da to za seboj potegne (pre)hude spremembe tehnologije, nam ostane možnost prevlade javne koristi. To je poseben postopek, ko so izčrpane vse druge možnosti. Z njim se opredeli in pretehta javna korist ter povozi javni interes ohranjanja narave,« je za Delo povedal Skoberne. Slovenija s tem postopkom še nima izkušenj.
Novejše raziskave o sulcu sploh niso bile narejene
Predvidena širitev Nature 2000 po Savi od Črnuč do Litije, s katero bi Zavod za varstvo narave rad zaščitil sulca, skrbi zlasti Litijane. Direktor zavoda za ribištvo Dejan Pehar pravi, da na srednji Savi raziskav o populaciji sulca sploh niso naredili, ker jih nihče ni naročil.
Na podlagi starih podatkov so zavod za varstvo narave obvestili, da na tem območju sulci so. »Kakšna populacija in kje sploh je, pa ne vemo,« je povedal Pehar, ki protestira, ker »v zgodbe o Naturi 2000 vse preveč mešajo Zavod za ribištvo Slovenije«.
Litijski župan Franci Rokavec je za Delo povedal, da so HE na srednji Savi življenjskega pomena za občino, zato ne bodo stali križem rok. Obetajo si, da bodo lahko z državnim denarjem za gradnjo elektrarn uredili cestno in komunalno infrastrukturo, projekt pa prinaša tudi protipoplavno zaščito naselij v porečju Save in razvoj turizma.
Za Rokavca bi bilo sprejemljivo, da sulca zaščitijo do Jevnice in mu poiščejo dodatni življenjski prostor v Ljubljanici. To pomeni, da HE v Kresnicah in Ponovičah ostaneta, dodali pa bi HE Podkraj in Pogonik, ki nista predvideni.
»Gradnja samo treh HE ni ekonomična«
Na kolizijo dveh direktiv, habitatne (Natura 2000) in okoljske, s katero se je Slovenija zavezala, da bo povečala delež električne energije iz obnovljivih virov, opozarjajo v Srednjesavskih elektrarnah (Sresa).
HE na srednji Savi lahko brez subvencij energetskega dela projekta zagotovijo eno teravatno uro elektrike na leto, kar letos pomeni osem odstotkov porabe elektrike in 30 odstotkov proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov. Če da HE na srednji Savi ne bi gradili, bi to po besedah direktorja Srese Matjaža Janežiča pomenilo manj ekonomično proizvodnjo energije v že zgrajenih HE na spodnji Savi in za petino več nakupa elektrike v tujini. Zgraditi samo HE Renke, Trbovlje in Suhadol, drugih pa ne, je zanj »najmanj ekonomično«.
Janežiču pritrjuje trboveljski župan Vili Treven, ki meni, da sta zaradi predlagane širitve območja Nature od Medvod do Litije vprašljiva izvedba celotne verige HE in prizadet je razvoj občin na tem območju.
Treven opozarja, da stroka niti v osmih letih ni mogla medresorsko uskladiti uredbe o Naturi s koncesijo o izrabi vodnega potenciala na srednji Savi, ki jo je leta 2004, torej istega leta, v katerem je bila sprejeta uredba, država podelila Holdingu Slovenskih elektrarn. Na nedoslednost države kaže tudi okoljska presoja pri NEP, ki je dala zeleno luč za šest HE, pri širitvi Nature pa so štiri postale »težava«.
Odločitve še ni, ministrstvo ima težko nalogo
Pred MKO je težka naloga, ki so se ji po letu 2004 izognile vse vlade. Sloveniji glede Nature gleda pod prste evropska komisija, na drugi strani je MKO odgovoren tudi potencialnim investitorjem, tu pa so še lokalni interesi. Na MKO se zavedajo, da bo najteže sprejeti kompromis prav na območju srednje in spodnje Save.
»Igramo odprto igro, zato je nanjo tako buren odziv po občinah. Interesi so veliki, strasti hude, celo na napačne predstave smo naleteli,« pravi Skoberne in poudarja, da odločitve še ni. Ostaja pa najboljša pot do nje: to je pot za prevlado javne koristi, zaradi katere se utegne investicija v HE sicer zavleči.
A »nasilna« gradnja verige brez upoštevanja Nature bi bila le začasna in zelo draga rešitev. Če bi postopki stekli, evropska komisija pa bi ugotovila neskladnost z evropsko zakonodajo, bi padel celoten projekt.
