Delitev stroškov toplote: Nihče ne bo plačal »pavšala«

V javni razpravi je sprememba pravilnika, ki bi preprečila solidarizacijo potratnosti in škodljivo skoparjenje.

Objavljeno
03. avgust 2016 18.40
jubljana, 17.03.2016, Franc Props direktor SPLa - druzbe za upravljanje in vzdrzevanje nepremicnin. Foto: Marko Feist
Božena Križnik
Božena Križnik

Ljubljana – Čisto nič poletno, še manj sproščeno dopustniško temo so načeli na ministrstvu za infrastrukturo: konec julija so odprli javno razpravo o predlogu novega pravilnika o delitvi stroškov za ogrevanje. To bo tretji poskus, kako leta 2010 uzakonjeno delitev stroškov toplote po realni porabi narediti, kolikor je mogoče pošteno.

Prvo prenovo pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli je ministrstvo pod taktirko Petra Gašperšiča opravilo v drugem poskusu pred začetkom lanske kurilne sezone. Takrat so ponosno predstavili več novosti, ki da bodo odpravile zmedo in krivice, ki so etažnim lastnikom po vgradnji delilnikov odnesle več sto evrov. Med drugim je natančneje opredelil pristojnosti lastnikov ter izvajalcev delitve in izvajalcev obračuna, spopadel se je z dilemo, kdo določa korekcijske faktorje za izenačitev vpliva lege stanovanja v bloku (izvajalec delitve), predvsem pa je zagrizel v kislo jabolko delitve stroškov v primerih, ko delilniki pokažejo velika odstopanja v porabi, bodisi navzgor ali navzdol. Takrat je z delitvijo stroškov po delilnikih »preklopil« na delitev po ogrevani površini. (Pravzaprav je na delilnike vezal le večji del skupnega stroška toplote, namreč od 50 do 80 odstotkov.)

Veljavni pravilnik določa tako:

Če je porabniški delež manjši od 40 odstotkov deleža ogrevane površine, se šteje, da za to stanovanje podatki z delilnikov niso na voljo. Če je takih stanovanj več kot polovica, se strošek toplote za vso hišo razdeli po deležih ogrevane površine. Isto formulo se izbere tudi, ko porabniški delež vsaj enega stanovanja kaže več kot petkrat večjo porabo, kot je delež ogrevane površine tega stanovanja v stavbi. Takrat je stroške za vse mogoče razdeliti po površini, delovanje delilnikov in ogrevalnega sistema pa pregledati.

Šele analiza jih je prepričala

Že ob uveljavitvi pravilnika stroka in uporabniki z njim niso bili niti približno tako zadovoljni kot zakonodajalec, z uporabo pa so se začele kopičiti nove težave, vprašanja in kritike. Na ministrstvu so končno klonili pod kritikami in po koncu kurilne sezone naročili študijo izvajanja pravilnika. Pojasnili so nam, da so na razpisu izbrali najugodnejšega ponudnika (ZRMK). Analiza je stala okoli 20.000 evrov (brez DDV). Pokazala je, da sta glavni vzrok nerazumevanja in nezadovoljstva pri lastnikih, posredno pa tudi pri izvajalcih delitve in upravnikih, 18. in 19. člen pravilnika (delitev stroškov ob večjih odstopanjih), problematične pa so tudi nejasnosti v zvezi s korekturnimi faktorji. Več se ne ve, saj študija, čeprav plačana z javnim denarjem, ni dosegljiva.

Novi 18. člen določa (če poenostavimo), da se tistim, ki ne dosežejo 40-odstotnega deleža ogrevane površine, zaračuna 40 odstotkov, čeprav njihovi delilniki zaznajo manjšo porabo in so po veljavnem predpisu plačevali manj. Podobno je prag postavljen tudi navzgor, in sicer pri 300 odstotkih deleža ogrevane površine. Kdor po delilniku porabi več od povprečja, več tudi plača, a največ do omenjene meje. Čezmerna poraba v posameznem stanovanju pa ne sproži prehoda na plačevanje po površini za vso hišo. Upoštevaje te omejitve ter variabilni in fiksni del stroška bo delež plačila za posamezno stanovanje tako najmanj 52 in največ 260 odstotkov ogrevane površine.

»Spremenjena metodologija določanja porabniških deležev ne omogoča več nepredvidljivih preskokov med dvema načinoma določitve porabniških deležev (po delilnikih ali po površini), ampak se porabniški deleži v primerih ekstremno velikih odstopanj od povprečja (navzdol ali navzgor) prilagajajo predvsem individualno,« poudarjajo na ministrstvu in pojasnjujejo, da bodo lastniki, ki bodo čezmerno varčevali na račun sosedov in morda zato celo povzročali škodo konstrukciji stavbe, po predlogu plačali minimum za ogrevanje stanovanja potrebne toplote. Predlagana metodologija tudi preprečuje, da bi posamezni lastniki plačevali več kot tisti, ki so zavestno onemogočili ugotavljanje njihovega deleža in plačujejo trikratnik povprečja.

Ko se izračuna porabniški delež, se še korigira s korekturnimi faktorji. V sedanjem pravilniku njihov izračun ni bil dovolj jasno določen, po novem predlogu pa jih celovito opredeljuje (vključno s formulami za izračun) 15. člen pravilnika. Uporabljena metodologija po pojasnilih predlagatelja lastnike motivira ne samo k manjši porabi energije, ampak tudi k naložbam v energetsko prenovo stavbe.

Javna obravnava, v kateri ministrstvo pričakuje pripombe in predloge deležnikov, bo odprta do 22. avgusta. Upati je, da bo javnost dobila vpogled tudi v izsledke omenjene študije in da se bodo uporabniki ter strokovna javnost odzvali s pripombami – čeprav je javna razprava potisnjena v čas dopustov.

Zvišati kaznovalni faktor

V SPL imajo opravka s predpisi o delitvi stroškov toplote kot upravnik, izvajalec obračuna in delitve. Njihova analiza delitve stroškov in porabe toplote po lanski kurilni sezoni (za 90.000 opravljenih delitev) je pokazala potrebo »po določitvi minimalne obvezne porabe zaradi pasivnega odjema in po določitvi zgornje meje porabniških deležev, določenih z delilniki«. Osnutek pravilnika je torej zgrabil problematiko na pravem koncu, ni pa popravil vsega, kar kot sporno vidijo uporabniki, niti v zaželjenih razmerjih.

»Nov 18. člen jasneje določa najnižji in najvišji porabniški delež,« pravi direktor SPL Franc Props, »vendar iz naše statistične analize izhaja, da bi bilo treba spodnjo mejo namesto pri 40 postaviti pri 50 odstotkih deleža ogrevane površine (zaradi meroslovnih lastnosti delilnikov). Zgornja meja stroška je po osnutku 3-kratnik porabniškega deleža, mi pa menimo, da bi bilo treba razlikovati med tistimi, ki jim delilniki pokažejo nadpovprečno porabo in onimi, ki na primer niso vgradili delilnikov in so zdaj kaznovani s 3-kratnikom povprečne porabe.« Kaznovalni faktor bi bilo torej treba zvišati recimo na 4-kratnik. Props tudi meni, da ne bi smeli izpustiti določila o prehodu na plačilo po površini (kadar manjka več kot polovica podatkov iz delilnikov), le prag bi veljalo znižati na 25 odstotkov ogrevane površine v stavbi.

Izračun korekturnih faktorjev lastnika ne spodbuja k posamičnim energetskim izboljšavam (npr. menjavi oken), saj ne znižajo njegovega stroška. Slabost je tudi, da osnutek opušča dolžnost obvezne kontrole delovanja sistema delilnikov. Ključni pomislek pa je, da prejudicira tabelarični način določanja deležev in izloča ostale numerične postopke, ki omogočajo enostavnejšo in natančnejšo delitev stroškov ogrevanja. Novi pojmi  osnovni porabniški delež (vsota enaka 1), korigirani porabniški delež (vsota različna od 1), končni porabniški delež (vsota enaka 1)  bodo dodaten vir nesporazumov med izvajalcem delitve in lastnikom.