Ne le vode, Uničnemu grozi finančni zlom
Zasavska deponija: Vsak mesec novih 80.000 evrov izgube Stečaj ni rešitev, torej jo je treba sanirati ali zapreti
Odpri galerijo
Ceroz vsak mesec ustvari dodatnih 80 tisočakov izgube. Foto Roman Šipić
Hrastnik – Zasavski Ceroz je v hudih likvidnostnih težavah in na robu prisilne poravnave oziroma stečaja. Vsak mesec ustvari novih 80.000 evrov izgube, vanj prihaja zunanji revizor, da ugotovi morebitno kazensko in odškodninsko odgovornost za to katastrofo. Ali bodo Ceroz z višjimi položnicami reševali Zasavci ali je deponijo bolje zapreti? Obstaja še tretja možnost: sanacija.
Na zasavski komunalni deponiji Unično so se poleg odpadkov nakopičili tudi stari grehi, med njimi vsaj 200.000 ton odložene sadre iz proizvodnje fosforne kisline v TKI, ki so jo, preden so uredili komunalno deponijo, več kot desetletje odlagali na petih hektarih površin v povprečju tudi do 30 metrov v globino. Poleg tega inšpektorji šele zdaj ugotavljajo, da je morda »v preteklosti prišlo do poškodovanja vodotokov pod deponijo«. Da je pod odpadki že od nekdaj tekla Ničnica, krajani Sedraža, laške krajevne skupnosti pod Uničnim, vodstvi Ceroza in domicilne občine Laško opozarjajo že leta. Nazadnje so trditve dokazovali pred okrožnim državnim tožilstvom, ki je zaradi suma kaznivega dejanja uničevanja okolja obravnavalo kazensko ovadbo proti Cerozu ter njegovemu nekdanjemu direktorju Viliju Petriču. »Žal je tožilka za verodostojne vzela izjave neverodostojnih ljudi in ovadbo zavrgla,« se je na odločitev odzval Vidko Lezjak iz Sedraža.
Tisti dan proti koncu januarja, ko so krajani izvedeli za sklep tožilstva, so onesnažene podzemne vode z Uničnega še kar odtekale mimo čistilne naprave v potok Breznico. »Nedoumljivo,« se v imenu krajanov Sedraža sklepu tožilstva čudi Jelena Grešak, »glede na to, da je inšpektorica priznala, da ni pristojna za določanje onesnaženosti potoka. Da nadzira le dejavnost Ceroza v skladu z okoljskim dovoljenjem.« Kot pravi Grešakova, je »cvetk« še več, med drugim tudi o »neposrečeni lokaciji deponije« ter domnevah o »preteklem navažanju različnih kovinskih sodov z nevarnimi in nenevarnimi odpadki, ki da zdaj morda spuščajo« …
Težave, s katerimi se srečuje Ceroz, je pravzaprav predvidela že lanska revizija poslovanja, ki je poleg polmilijonske izgube in prav tolikšnega dolga do občin ustanoviteljic iz naslova najema infrastrukture razkrila še številne druge sporne odločitve Petričeve ekipe. Zasavski župani so se na temo Ceroza in nujne 2,5-milijonske injekcije že nekajkrat sestali, dilema, kaj ukreniti, je težka, a kot pravi hrastniški župan Marko Funkl, stroka meni, da za prisilno poravnavo ali stečaj, pa naj se ta nekaterim zdi še tako »dobra opcija«, ni možnosti. »In tudi nobena rešitev ni,« je prepričan, »kajti če pošljemo Ceroz v stečaj, se ne izognemo nobenemu strošku.«
Stroški za občinske proračune pa so neizogibni in gredo v stotisoče evrov. Opcij, kje bodo občine našle denar za odpravo napačnih odločitev, je več: lahko se odpovedo najemninam za infrastrukturo in s tem krijejo Cerozovo izgubo, lahko najamejo dolgoročna posojila, tudi Ceroz sam lahko rešuje lasten položaj z dodatnimi dejavnostmi. »Ki niso sežig odpadkov,« je odločen Funkl. Kot pravi, nobeden od županskih kolegov najbrž ne bo privolil v to, da izgubo Ceroza krijejo s položnicami vsi Zasavci. Scenarija, po katerih bi lahko intervenirala tudi država, se zdita skoraj znanstvena fantastika, to je: da Ceroz prevzame država ali da ga glede na spoznanje, da so slovenski centri za ravnanje z odpadki vsi predimenzionirani, preprosto zapre. To bo po letu 2020 celo mogoče …
V vsakem primeru pa bo nova cena ravnanja z odpadki enotna tako za Zasavce kot za Goričane. »Problem je, da so ti zadnje tri mesece plačevali celo nižjo ceno od nas,« pravi Funkl. Pojasnila za to »zelo slabo kupčijo« nekdanjega Cerozovega vodstva pričakuje od zunanje revizije, ki jo bodo plačale občine. »Odgovoren lastnik mora preveriti vse možnosti reševanja,« pravi Funkl, »naloga sedanjega Cerozovega vodstva pa je, da takoj neha kopičiti izgubo in uskladi zadeve s prevzemom goriških odpadkov.« Skupščina Ceroza bo čez deset dni; do takrat naj bi bil končan tudi elaborat o novih cenah ravnanja s smetmi. Koliko višje položnice čakajo Zasavce, je pred potrditvijo elaborata nehvaležno napovedovati, a menda lahko v končni fazi pričakujejo celo od 30- do 40-odstotno podražitev.
Na zasavski komunalni deponiji Unično so se poleg odpadkov nakopičili tudi stari grehi, med njimi vsaj 200.000 ton odložene sadre iz proizvodnje fosforne kisline v TKI, ki so jo, preden so uredili komunalno deponijo, več kot desetletje odlagali na petih hektarih površin v povprečju tudi do 30 metrov v globino. Poleg tega inšpektorji šele zdaj ugotavljajo, da je morda »v preteklosti prišlo do poškodovanja vodotokov pod deponijo«. Da je pod odpadki že od nekdaj tekla Ničnica, krajani Sedraža, laške krajevne skupnosti pod Uničnim, vodstvi Ceroza in domicilne občine Laško opozarjajo že leta. Nazadnje so trditve dokazovali pred okrožnim državnim tožilstvom, ki je zaradi suma kaznivega dejanja uničevanja okolja obravnavalo kazensko ovadbo proti Cerozu ter njegovemu nekdanjemu direktorju Viliju Petriču. »Žal je tožilka za verodostojne vzela izjave neverodostojnih ljudi in ovadbo zavrgla,« se je na odločitev odzval Vidko Lezjak iz Sedraža.
Pred gradnjo deponije so v Unično leta odlagali sadro iz TKI Hrastnik. Foto Polona Malovrh
Tisti dan proti koncu januarja, ko so krajani izvedeli za sklep tožilstva, so onesnažene podzemne vode z Uničnega še kar odtekale mimo čistilne naprave v potok Breznico. »Nedoumljivo,« se v imenu krajanov Sedraža sklepu tožilstva čudi Jelena Grešak, »glede na to, da je inšpektorica priznala, da ni pristojna za določanje onesnaženosti potoka. Da nadzira le dejavnost Ceroza v skladu z okoljskim dovoljenjem.« Kot pravi Grešakova, je »cvetk« še več, med drugim tudi o »neposrečeni lokaciji deponije« ter domnevah o »preteklem navažanju različnih kovinskih sodov z nevarnimi in nenevarnimi odpadki, ki da zdaj morda spuščajo« …
»Stara« revizija je nakazala vse težave
Vili Petrič: okrožna državna tožilka je zavrgla kazensko ovadbo zoper njega. Foto Polona Malovrh
Težave, s katerimi se srečuje Ceroz, je pravzaprav predvidela že lanska revizija poslovanja, ki je poleg polmilijonske izgube in prav tolikšnega dolga do občin ustanoviteljic iz naslova najema infrastrukture razkrila še številne druge sporne odločitve Petričeve ekipe. Zasavski župani so se na temo Ceroza in nujne 2,5-milijonske injekcije že nekajkrat sestali, dilema, kaj ukreniti, je težka, a kot pravi hrastniški župan Marko Funkl, stroka meni, da za prisilno poravnavo ali stečaj, pa naj se ta nekaterim zdi še tako »dobra opcija«, ni možnosti. »In tudi nobena rešitev ni,« je prepričan, »kajti če pošljemo Ceroz v stečaj, se ne izognemo nobenemu strošku.«
Zasavski Ceroz tone v izgubi: ta se vsak mesec poglobi za 80.000 evrov.
Grehi iz preteklosti bodo pet občin ustanoviteljic stali vsaj 2,5 milijona evrov.
Po žepu bodo v končni fazi vsaj za tretjino udarili tudi zasavska gospodinjstva.
Goričani bodo za smeti plačali ravno toliko kot Zasavci.
Grehi iz preteklosti bodo pet občin ustanoviteljic stali vsaj 2,5 milijona evrov.
Po žepu bodo v končni fazi vsaj za tretjino udarili tudi zasavska gospodinjstva.
Goričani bodo za smeti plačali ravno toliko kot Zasavci.
Stroški za občinske proračune pa so neizogibni in gredo v stotisoče evrov. Opcij, kje bodo občine našle denar za odpravo napačnih odločitev, je več: lahko se odpovedo najemninam za infrastrukturo in s tem krijejo Cerozovo izgubo, lahko najamejo dolgoročna posojila, tudi Ceroz sam lahko rešuje lasten položaj z dodatnimi dejavnostmi. »Ki niso sežig odpadkov,« je odločen Funkl. Kot pravi, nobeden od županskih kolegov najbrž ne bo privolil v to, da izgubo Ceroza krijejo s položnicami vsi Zasavci. Scenarija, po katerih bi lahko intervenirala tudi država, se zdita skoraj znanstvena fantastika, to je: da Ceroz prevzame država ali da ga glede na spoznanje, da so slovenski centri za ravnanje z odpadki vsi predimenzionirani, preprosto zapre. To bo po letu 2020 celo mogoče …
Marko Funkl, hrastniški župan, je odločno proti sežigalnici. Foto Uroš Hočevar
V vsakem primeru pa bo nova cena ravnanja z odpadki enotna tako za Zasavce kot za Goričane. »Problem je, da so ti zadnje tri mesece plačevali celo nižjo ceno od nas,« pravi Funkl. Pojasnila za to »zelo slabo kupčijo« nekdanjega Cerozovega vodstva pričakuje od zunanje revizije, ki jo bodo plačale občine. »Odgovoren lastnik mora preveriti vse možnosti reševanja,« pravi Funkl, »naloga sedanjega Cerozovega vodstva pa je, da takoj neha kopičiti izgubo in uskladi zadeve s prevzemom goriških odpadkov.« Skupščina Ceroza bo čez deset dni; do takrat naj bi bil končan tudi elaborat o novih cenah ravnanja s smetmi. Koliko višje položnice čakajo Zasavce, je pred potrditvijo elaborata nehvaležno napovedovati, a menda lahko v končni fazi pričakujejo celo od 30- do 40-odstotno podražitev.
