Ljubljana - Javnost je za zdaj večinsko naklonjena potrditvi arbitražnega sporazuma, a delež neopredeljenih raste. Delova anketa ta teden tudi kaže, da ni javnomnenjske podpore odstavitvi Barbare Brezigar in da so mnenja o preusmeritvi denarja s cest na železnice deljena.
Minuli teden je ustavno sodišče odločilo, da arbitražni sporazum ni v nasprotju z ustavo. Zato se je že pojavila ideja, da pred časom obljubljeni referendum o tem sporazumu pravzaprav ni potreben. O tem so povprašali anketirance: ali bi po njihovem mnenju o arbitražnem sporazumu morali odločati državljani na referendumu? Glede tega vprašanja se je javnost razdelila na dvoje: 49,1 odstotka vprašanih meni, da je odločanje na referendumu potrebno, 47,8 odstotka pa, da ni. Z ne vem je na to vprašanje odgovorilo 3,1 odstotka vprašanih.
Medtem so se predsedniki vseh parlamentarnih strank že dogovorili, da referendum bo: naknadni potrditveni, torej po tem, ko bo arbitražni sporazum ratificiran v državnem zboru. Anketiranci so povedali, kako bi sami glasovali na tem referendumu: polovica za, 30 odstotkov proti. Ker so tako vprašanje v Delovi anketi postavili že novembra in januarja, lahko primerjamo izide: najmanjši delež glasov za je bil novembra (48,5 odstotka), največji januarja (63,8 odstotka). Marca pa je bil največji delež neopredeljenih glasov (20 odstotkov), kar kaže na rastočo negotovost javnosti, kako se odločiti v tem primeru.
Odstaviti Barbaro Brezigar?
Že nekaj časa se zaostruje odnos med pravosodnim ministrom in generalno državno tožilko. Pravosodni minister Aleš Zalar zahteva odstavitev generalne državne tožilke Barbare Brezigar, češ da je kršila ustavo in zakon, slednja to zanika. Sodelujoče v anketi so vprašali, ali bi po njihovem mnenju Brezigarjevo morali odstaviti.
Večina se z odstavitvijo ne strinja. Tako je odgovorilo 55,2 odstotka vprašanih. Da bi Brezigarjevo morali odstaviti, jih je menilo 23,6 odstotka, brez odgovora na to vprašanje pa jih je bilo 21,2 odstotka.
Ministri za odstrel
V zadnjem času je iz vlade odšlo že nekaj ministrov. Pravkar sta v postopku zamenjave kmetijski in zdravstveni minister. Anketirance so vprašali, ali bi bilo v vladi treba zamenjati še kakšnega ministra? Anketiranci so ministre navajali spontano, brez pomoči anketarjev. Mogočih je bilo več odgovorov, tako da seštevek odgovorov presega sto odstotkov.
Prvi na seznamu z daleč najvišjim deležem je finančni minister Franc Križanič. Da ga bi bilo treba zamenjati, je menilo 23 odstotkov vprašanih. Na drugem mestu je Gregor Golobič, ki bi ga zamenjalo 13 odstotkov anketirancev, tretja pa je Katarina Kresal z 10 odstotki. Sicer je 17 odstotkov vprašanih menilo, da ni treba zamenjati nobenega ministra, 42 odstotkov pa jih na to vprašanje ni znalo odgovoriti.
Denar za železnice namesto za ceste
V času, ko je potekalo anketiranje, je bil to še predlog, konec tedna pa je bil v državnem zboru sprejet zakon, po katerem se sredstva iz letnih dajatev, ki jih plačujemo uporabniki cestnih vozil, namesto kot doslej za ceste namenijo za razvoj železniške infrastrukture. Kaj o tem porečejo sodelujoči?
Mnenja so deljena. Nekoliko več, 47,7 odstotka, jih je odgovorilo, da ta zakon podpirajo, ne dosti manj, 42,8 odstotka, pa je tistih, ki ga ne podpirajo.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela