Tiskane izdaje
Slovenija je do zdaj v evropski shemi za prerazporeditev bremen sprejela le 34 prosilcev za azil iz Italije in Grčije, čeprav bi jih po vladnem načrtu moralo k nam prispeti že 130 od skupaj predvidenih 567. V kratkem naj bi v Slovenijo sicer prispela druga skupina, 32 ljudi, iz Grčije.
Dinamika premeščanja prebežnikov je veliko počasnejša od načrtovane, tudi na evropski ravni. Do septembra 2017 naj bi premestili 160.000 prosilcev za azil. To pomeni, da bi do zdaj moralo biti premeščenih že več kot 63.000 ljudi iz Grčije in skoraj 35.000 iz Italije. A statistike kažejo, da je iz Grčije v druge članice odšlo 2213 ljudi, iz Italije pa zgolj 843. Ti podatki pa tudi dejstvo, da bodo na Madžarskem oktobra o sprejemu prosilcev za azil odločali na referendumu, postavlja vprašanja o nadaljnji usodi sheme. Evropska komisija je sicer neomajna: shema porazdelitve kvot je veljavna in države članice jo morajo spoštovati.
Kljub zaostrovanju nacionalnih pa je vse več mestnih in podjetniških azilnih politik, ki delujejo. V sosednjem Trstu so že pred leti uvedli sistem razpršenih nastanitev, ko begunce nastanijo v stanovanja, ki jih mesto najema na trgu, torej zunaj azilnih domov. Pa v Ljubljani? Na občinskem oddelku za ravnanje z nepremičninami pravijo, da nimajo primernih nepremičnin, v katere bi lahko nastanili prosilce za azil ali begunce. Podobno tudi v mestnem stanovanjskem skladu. Odgovorov, ki bi kazali na resnejše načrte, torej ni.
Na Dunaju mestna oblast, denimo, vsakega mladoletnega begunca v šolo vključi najpozneje dva tedna od njegovega prihoda v mesto. V sklopu obveznega osnovnega šolanja tako že izobražuje skoraj dva tisoč otrok, v srednjih šolah pa okoli tristo mladih.
V nemški multinacionalki SAP prebežnikom pomagajo tako, da jim ponudijo čim več oblik dela. Uli Joos, vodja oddelka za iskanje kadrov, namreč opaža za Evropo zelo spodbudno drugačnost: begunci imajo pogosto tehnološka, hkrati pa tudi umetniška znanja. SAP je sicer le eno od številnih podjetij, ki se je aktivno vključilo v reševanje begunske problematike.
O integraciji prebežnikov si obširneje preberite na 2. in 3. strani jutrišnjega Dela in na Delo.si.
