Tiskane izdaje
Ljubljana – Zgodovina se ponavlja: spet je vajeti prevzela politika, razprava o nedeljskem delu v trgovini se od stroke seli v osrčje politike. Poslancu Andreju Čušu še ni uspelo kolegov prepričati o svojem predlogu ureditve obratovalnega časa, pridobil pa jih je za splošno parlamentarno razpravo o zakonu o trgovini.
Sindikat ne verjame več politiki
Med zaposlenimi v trgovini že dolgo vre. Generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič pravi, da jim je letos poleti prekipelo. Matere z otroki niso mogle več koristiti letnega dopusta, ker je bilo delavcev premalo. »Med gospodarsko krizo je tudi trgovina krčila zaposlenost, širila pa prodajne površine in daljšala obratovalni čas. Smo na točki, ko ljudje preprosto ne zmorejo več. Sindikat je zato sprožil razpravo o omejevanju nedeljskega dela s trgovinsko zbornico. Politiki namreč ne verjamemo več, osel gre samo enkrat na led!« je odločen Rožič.
Sestali so se z vsemi večjimi trgovci. »Strinjali so se, da naj bodo trgovine v nedeljo zaprte, vendar naj to izvede sindikat. Sindikat tega pač ne more, pogaja se lahko le o kolektivni pogodbi. Obratovalni čas trgovine in z njim neločljivo povezani delovni čas sta zahtevno vprašanje. Pripravili smo svoje predloge in se o njih začeli pogajati z zbornico, medtem se je pojavila Čuševa novela.« Sindikat ji formalno ne nasprotuje. Rožič pa pravi: »Bojim se, da iz tega ne bo nič. Ko politika začne prepovedovati in ko začno v parlament deževati amandmaji, česar smo vajeni, nastane zakonsko skrpucalo.«
Za pošteno plačilo
V nasprotju s Čuševim predlogom sindikalni niso prohibitivni, ampak motivirajo zaposlene in podjetja odvračajo od nedeljskega dela. Prepovedali bi delo na vse praznike, nedeljsko delo pa naj bi omejili tako, da bi posameznik smel delati le deset nedelj v letu. Nedeljsko delo pa bi bilo treba pošteno plačati. Predlagajo nominalni znesek sto evrov za delovno nedeljo. Tako bi si zaposleni, ki sme delati največ dve nedelji na mesec, lahko zvišal plačo za 200 evrov. Prostovoljno.
Zdaj dobi prodajalec 3,5 evra bruto na uro, 609 evrov (442 evrov neto) na mesec. Skupaj z dodatki se bliža minimalni plači. Če je ne doseže, mu mora delodajalec razliko doplačati. Ker nedeljsko in praznično delo nista všteta v minimalno plačo, se mesečni znesek nekoliko poveča in statistično popravi sliko števila ljudi, ki prejemajo minimalno plačo. Težavi, na kateri opozarja sindikat, so številne kršitve omejitve dela posameznega delavca na 26 nedelj na leto in neenakomerna razporeditev delovnega časa. Nakopičene presežke ur bi morali v letu dni porabiti. Ker ni dovolj delavcev, jih podjetja izplačujejo kot nadure. Te so malo plačane, enako kot študentsko delo.
Pomisleka, da bi zaprtje trgovin ob nedeljah in posledično manjša prodaja vplivala na znižanje plač, v sindikatu nimajo. Povpraševanje po prodajalcih namreč silovito presega ponudbo, »dolgoročno pa ne bodo mogli ljudi za delo v skladišču voziti iz Bosne, Romunije ali celo Afrike«. To pomeni, da bodo morali trgovci domačo delavno silo bolje plačati.
Počivalšek: Predlog
Novelo zakona o trgovini, ki bi spremenila obratovalni čas, so pred Čušem načrtovali že na ministrstvu za gospodarstvo. Njegov predlog zdaj podrobno proučujejo (s stališča poslovnega okolja, varstva potrošnikov, svobodne gospodarske pobude, varstva konkurence, potreb posebnih lokacij – na primer turističnih ...). Menijo, da bi ga bilo treba v parlamentarnem postopku delno spremeniti in popraviti. Najočitnejša je neskladnost z ustavo, »in sicer v delu, kjer so v predlogu določene površine prodajaln, ki bi bile izjeme. Glede na sodbo ustavnega sodišča iz leta 2005 je to protiustavno, saj je kvadratura določena brez analize«. Pomisleke imajo tudi o širokem naboru naštetih izjem, kar izniči osnovni cilj zakona.
Trgovski ceh Čuševega predloga ne podpira, pripravljeni pa so se pogovarjati o spremembah obratovalnega časa. Skupnega stališča še niso pripravili. Boštjan Jager iz trgovine Jager pravi: »Prav bi bilo, da bi bile trgovine ob nedeljah zaprte, zato podpiramo tovrstno spremembo zakonodaje, saj menimo, da je prav, da se zaposleni lahko spočijejo in po želji aktivno preživljajo svoj prosti čas. Naloga zakonodajalca je, da ob spremembi zakonodaje poskrbi, da bo le ta pravična za vse deležnike na trgu in realna, glede na dejstvo, da smo turistično zanimiva dežela z močnim pretokom turistov.«
Nedotakljivi prazniki,
Takrat bodo zaprte vse Mercatorjeve trgovine, njihovi nakupovalni centri in tudi vse dežurne trgovine. Spletna prodaja z dostavo na dom, ki jo kot edini trgovec z izdelki za vsakdanjo rabo ponuja Mercator, ostaja opcija tudi na praznične dni.
Konkurenca je do novice ravnodušna, saj so vsi vprašani trgovci – največja podjetja v živilski panogi, diskontarji, tehnični in tekstilni trgovci – tako poslovali že do zdaj. Iz odgovorov Spara, Tuša, Lidla, Hoferja, Eurospina, Jagra, Bauhausa, Merkurja je razvidno, da so tam dela prosti dnevi večji prazniki, na primer 1. januar, velikonočna nedelja, 1. maj, 1. november, 25. december, ponekod tudi 25. junij. Na peterico velikih praznikov so zaprti tudi vsi nakupovalni centri Qlandie in Supernove. Za vse druge praznične dni velja skrajšani, nedeljski delovni čas. In tako bo, kot kaže, še naprej, »ne glede na izpad dohodka«.
