Neenak položaj udeležencev v prometu?

Osnutek nove prometne zakonodaje je precej razburil javnost. Med načrtovanimi spremembami, ki so v javnosti sprožile veliko debat, je obvezna uvedba kolesarske čelade za vse kolesarje, za kar sicer ni predvidena nobena sankcija.

tor, 26.10.2010, 06:00

Ljubljana - Druga vidnejša sprememba je črtanje določbe o povzročitvi prometne nesreče kot kvalificirane oblike prekrška iz zdaj veljavnega zakona, na kar so se odzvali vodje oddelkov za prekrške vseh štirih višjih sodišč. Tej spremembi nasprotujejo. Danes bo državni zbor obravnaval predloga zakona o javnih cestah in zakona o pravilih cestnega prometa, ki je najbolj zanimiv za voznike. Kot smo že poročali, osnutek razkriva, da večji del glob za prekrške ostaja nespremenjen, veliko se jih je zvišalo, znižanja glob pa je le za vzorec. V osnutku zakona o pravilih cestnega prometa so se spet osredotočili na voznike s pretežko nogo, saj predlagajo zvišanje skoraj vseh glob, ki se nanašajo na prehitro vožnjo.

Vidnejša novost so tudi milejši pogoji za pridržanje pijanih voznikov do streznitve: policisti jih ne bodo pridržali, kadar bo jasno, da vožnje ne nameravajo nadaljevati, torej ob odvzemu motornega vozila oziroma ko bodo voznika ustavili tik pred domom. Zakon o cestah, ki naj bi nadomestil zakon o javnih cestah, bo po novem vseboval nekatere vsebine iz veljavnega zakona o varnosti cestnega prometa, ki se nanašajo na varnost cest.

Kolesarska čelada

Mnoge je razburil predlog, da morajo imeti vsi kolesarji čelado, ne samo otroci do 14. leta starosti. Če je zadnji nimajo, je predpisana globa 200 evrov. Kot smo že poročali, predlog ne predvideva sankcije, če uradna oseba zaloti brez čelade kolesarja, starejšega od 14 let.

Na to so se odzvali v Slovenski kolesarski mreži; opozorili so na tretji odstavek 17. člena zakona. Ta pravi, da pooblaščena uradna oseba nadaljnjo vožnjo prepove, če voznik ali potnik na kolesu, kolesu s pomožnim motorjem, mopedu, motornem kolesu, trikolesu, lahkem štirikolesu ali štirikolesu ne uporablja predpisane zaščitne čelade oziroma je ne uporablja tako, kot je to predvideval proizvajalec, dokler je ne uporabi na način, ki ga je predvideval proizvajalec.

Na ministrstvu za promet pojasnjujejo, da gre dejansko le za priporočilo in da zakon za kršitelje ne predvideva sankcije, kakor tudi ne prepovedi nadaljnje vožnje. Tretji odstavek 17. člena, ki govori o prepovedi nadaljnje vožnje, je v delu, kjer je govor o kolesarjih, namreč mišljen zgolj za otroke.

Povzročitev prometne nesreče

Črtanje določbe o povzročitvi prometne nesreče kot kvalificirane oblike prekrška je napaka, so opozorili vodje oddelkov za prekrške višjih sodišč v Ljubljani, Celju, Mariboru in Kopru. Odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje in odboru za promet so posredovali pripombe oziroma amandma, da se v predlog zakona uvrsti izpadli člen, ki govori o povzročitvi prometne nesreče.

Ta pravi, da se z globo najmanj 500 evrov in petimi kazenskimi točkami kaznuje tistega, ki s prehitro vožnjo, z neupoštevanjem pravil o prednosti, smeri in strani vožnje, neupoštevanjem svetlobne signalizacije, nepravilnim prehitevanjem, s prekratko varnostno razdaljo ali z neustreznim psihofizičnim stanjem povzroči prometno nesrečo.

Na ministrstvu za pravosodje so na pripombe odgovorili, da predlagana prometna zakonodaja zaostruje sankcije za tiste temeljne prekrške, ki najbolj ogrožajo promet in imajo pogosto za posledico prometno nesrečo, in zato storilcev ni treba obravnavati še za posledico, torej prometno nesrečo.

Ana Koman
, vodja oddelka za prekrške višjega sodišča v Ljubljani, pri tem opozarja, da se odgovornost za nastalo prometno nesrečo prve (povzročena le materialna škoda) ali druge kategorije (lahke telesne poškodbe) v postopku o prekršku ne bo ugotavljala in da kaznovanje za temeljno kršitev prometnega pravila ne pomeni, da je kršitelj odgovoren tudi za posledico - prometno nesrečo. To po njenem pomeni, da bodo morale odgovornost ugotavljati zavarovalnice ali oškodovanci z vložitvijo civilnih tožb, zaradi česar se bo pripad na sodiščih v civilnem postopku povečal.

Vodje oddelkov za prekrške višjih sodišč med drugim opozarjajo, da se s spremembo uvaja neenak položaj udeležencev cestnega prometa glede na vrsto in težo kršitve z vidika, ali gre zgolj za ogroževalni prekršek ali pa je kršitev pravila povzročila tudi posledice, torej škodo ali poškodbe.

Po njihovem mnenju predlagatelj zakona tako brez utemeljenih razlogov izenačuje hujše kršitve prometnih pravil, ki imajo za posledico nesrečo, s tistimi, kjer se nesreča ni zgodila. Pri tem pa v obrazložitvi predloga zakona izrecno poudarja, da je treba strožje kaznovati tiste, ki so zaradi svoje neodgovorne vožnje in kršitve prometnih pravil povzročitelji prometnih nesreč.

»Na takšen način je namreč onemogočena vsakršna individualizacija obravnavanja storilcev prekrškov glede na vrsto in težo očitane kršitve ter okoliščine, kot je na primer povratništvo,«
opozarjajo. Poudarjajo, da je izrekanje sankcij le za temeljno kršitev vezano samo na izrek globe v predpisanem določenem znesku, možnost izreka strožje stranske sankcije povratniku za povzročitev prometne nesreče pa ni mogoča.

Iz torkove tiskane izdaje Dela

Prijavi sovražni govor