Tiskane izdaje
Murska Sobota − V preteklem šolskem letu je bilo v soboški dijaški dom, ki ima 162 postelj in petnajst redno zaposlenih, vpisanih štirinajst dijakov, štirje učenci in trije študentje, podoben vpis pričakujejo tudi za prihodnje leto. Če bo tako, čaka dom kot javni zavod neizogibna statusna sprememba. V MO Murska Sobota si prizadevajo, da bi dom postal Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), a nič še ni odločeno.
K padcu vpisa v soboški dijaški dom je največ prispevala uvedba subvencij za prevoze dijakov in študentov, ki zdaj raje ostajajo doma in se vsak dan vozijo v šole v Murski Soboti, pravi ravnateljica Antonija Berden. Nekaj let je sicer dobro kazalo z vpisom študentov zasebne fakultete za fizioterapijo v Murski Soboti, saj so jih v letu 2013/2014 imeli v domu kar 44, vendar že od lani ta fakulteta nima več koncesije za vpis v Murski Soboti, zato je vpis na njej padel in tudi v dijaškem domu nimajo nobenega njihovega študenta več.
Dodatni izpad je dijaški dom doživel tudi, ko so zaradi spremembe zakonodaje morali ukiniti program nastanitve bolj oddaljenih učencev Osnovne šole s prilagojenim programom Murska Sobota, našteva Berdenova. Če ne bi s tržnimi dejavnostmi, kot so oddajanje prostorov, dejavnost hostla, kuhanje hrane tudi za druge zavode in za abonente in drugo ustvarili več kot 60 odstotkov potrebnega denarja, tako ali tako ne bi več obstajali, pravi in dodaja, da bo dijaški dom v tej organizacijski obliki preživel verjetno le še eno šolsko leto. Zdaj skupaj z ministrstvom za šolstvo, občinami in soboškimi srednjimi šolami iščejo rešitev.
Soboški župan Aleksander Jevšek je v svetu pomurske razvojne regije že sprožil pobudo, da bi dom postal CŠOD, čeprav ministrstvo načeloma novih centrov ne ustanavlja več. Prav zato naj bi pomurske občine prispevale okrog 90.000 evrov, kar je polovica denarja, potrebnega za enoletno delovanje CŠOD, drugo polovico pa bi potem bilo pripravljeno primakniti tudi šolsko ministrstvo. »Takšna rešitev bi bila dobra tako za kolektiv doma kot za regijo. Ohranili bi zaposlitve, v regijo pa bi prihajale skupine otrok, od katerih bi imeli koristi tudi drugi pomurski ponudniki. Zato je med občinami in župani kar nekaj zanimanja za takšno rešitev, nekateri pa temu nasprotujejo,« pravi Jevšek.
Toda tudi druga možnost s pripojitvijo dijaškega doma kateri od srednjih šol, za katero so se na šolskem ministrstvu ogrevali najprej, še ni povsem odpisana, pravi ravnateljica Berdenova. Zdaj se z eno od soboških šol pogovarjajo tudi o tej možnosti. Le v tem primeru bi namreč lahko ohranili dejavnost dijaškega doma, ker če bi ustanovili CŠOD, bi ministrstvo to dejavnost ukinilo.
