Neizprosni boj KPK proti KPK

Na pobudo Borisa Štefaneca, predsednika senata KPK, je uveden postopek proti Almi Sedlar, članici senata KPK. 

Objavljeno
03. december 2015 18.49
Rok Kajzer
Rok Kajzer
Ljubljana – Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec je po naših informacijah začel postopek komisije proti svoji namestnici Almi Sedlar. »Ker omenjeni postopek še poteka, več informacij do zaključka postopka ne moremo posredovati,« so skopo sporočili iz KPK.

Informacije, ki jih imamo v uredništvu, kažejo, da je bil postopek proti Sedlarjevi uveden na Štefanečevo pobudo, ni pa povsem jasno, zakaj. Med možnimi razlogi je, kot kaže, domnevno nepooblaščen vpogled Sedlarjeve v dokumente KPK, a tovrstni postopek že poteka pred Informacijskim pooblaščencem (IP) in še ni končan. Kot drugi možni razlog pa je navedeno revizijsko poročilo o domnevno spornih izplačilih namestnici predsednika KPK.

»Ne morem narediti nič«

Nataša Pirc Musar, ki Sedlarjevo zastopa v primeru pred IP, je pojasnila, da postopek še ni končan, saj čakajo odgovor na zahtevo, da dobi Sedlarjeva status stranskega udeleženca. Pred IP namreč ne teče postopek proti njej, ampak proti KPK, kar je zelo nenavadno, saj je jasno, da gredo očitki na račun Sedlarjeve. Ta poleg vsega ni imela omejitev pri vpogledih v dokumentacijo KPK, kar je javno povedal celo Štefanec.

Sedlarjeva novega zapleta ni želela komentirati, saj je na bolniškem dopustu. Povedala je le, da s kakršnim koli postopkom KPK ni seznanjena. Je pa na svojem blogu pojasnila, da je imela novembra hudo prometno nesrečo, ki bo zahtevala večmesečno rehabilitacijo. Zapisala je, da so ji iz KPK drugi dan po nesreči »takoj prenehali pošiljati vabila in gradivo za seje senata«.

»Prav tako ne morem narediti nič glede morebitnih novih postopkov, ki bi jih KPK v času moje odsotnosti utegnila sprožiti proti meni,« je pojasnila, predvsem zaradi rehabilitacije in »prekinjenega obveščanja s strani predsednika KPK«.

Nadaljevanje razkroja KPK

Nadaljevanje razkroja KPK je prišlo le dober mesec po zadnji vojni med Štefanecem in Sedlarjevo. Spori sicer delo KPK hromijo že vse od imenovanja Štefaneca; kljub pomislekom ga je ustoličil predsednik države Borut Pahor. Pred mesecem dni je bilo strinjanje tistih, ki poznajo področje korupcije, enotno: gordijski vozel bo treba presekati, in to hitro.

Pogovori senata pri Pahorju niso pomagali, saj se stanje ni spremenilo, le poslabšalo se je – spori so vse hujši, ljudje zapuščajo KPK, statistika pripada zadev je porazna. Svojo nemoč Pahor, je bilo razbrati iz pisma izpred meseca dni, črpa iz statusa KPK, ki da je neodvisen in samostojen organ in da nihče nima pravice posegati v njihove pristojnosti in delovanje. »Tudi jaz kot predsednik republike ne,« je zapisal.