Nejasna usoda podarjene vrtnarije

Celje – Šele po našem poizvedovanju so na Mestni občini Celje (MO Celje) razkrili, da so od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG) spomladi prevzeli v last 14,5 hektara zemljišč nekdanjega Vrtnarstva Celje v Medlogu. Na vprašanje, kakšne načrte imajo z zemljiščem, natančnega pojasnila nismo dobili. Mestna civilna pobuda, ki ji je pred leti uspelo rešiti nekaj mestnih dreves, pričakuje, da jih bo občina vključila v ureditev območja.

Anka Stopinšek s SKZG je povedala, da gre za 13 hektarov kmetijskih zemljišč z 21 parcelami, ki jih je MO Celje prejšnji mesec že vpisala v zemljiško knjigo, za manjši del površin v upravljanju sklada pa morajo še razčistiti nekaj podrobnosti. Poldrugi hektar stavbnih zemljišč v Medlogu pa so s sklada na MO Celje prenesli že lani.

Barbara Bošnjak, vodja kabineta župana Bojana Šrota, je o načrtih občine pojasnila: »Območje je po veljavnem prostorskem aktu del vrtnarije in obsega tako kmetijska kot stavbna zemljišča. V osnutku občinskega prostorskega akta je največji del zemljišča namenjen sistemu zelenih površin. Izdelane so tudi strokovne podlage, ki podrobneje opredeljujejo mogočo rabo tega prostora za namen zelenih in kmetijskih površin s spremljajočimi dejavnostmi.«

Obsežno nekdanjo drevesnico vrtnarije, ki je vse od uvedbe stečaja v Vrtnarstvu Celje prepuščena sama sebi in se je v tem času razrasla v romantičen park, ki bi ga bilo treba le urediti in mu določiti vsebine, že več let obiskujejo člani in somišljeniki Iniciative za drevesni park (IDP), naslednice Iniciative za mestna drevesa, ki je pred nekaj leti med prenavljanjem starega mestnega jedra Celja občino prepričala, da je opustila načrte o čezmernem sekanju starih mestnih dreves.

Park za urbano vrtnarjenje, učilnica

Andrejo Džakušič, Ireno Ašič in Simona Macuha iz IDP je pred dnevi na njihovo željo župan Šrot povabil na pogovor o drevesnici. »Županu smo predstavili svoje poglede na drevesni park med Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti ter obrežjem Savinje. Naša zamisel ima že od leta 2012, ko smo jo predstavili, široko podporo javnosti. To je prostor, kjer so gojene okrasne rastline prerasle svoj namen in postale velika drevesa, ki sobivajo s številnimi samoniklimi rastlinami, ki so se tam razrasle, odkar drevesnica ne deluje več. Sožitje obojega kulturno krajino spreminja v naravno krajino. Drevesnica je dom številnih živali in s pasom ob Savinji in Savinjo habitat, ki bi ga ob ohranitvi ponovno naselile tudi vrste, ki zdaj tam ne živijo več,« pravi Andreja Džakušič.

IDP si predstavlja, da bi območje drevesnice uredili kot park za alternativne oblike urbanega vrtnarjenja, učilnice na prostem, kulturne prireditve in rekreacijo, vse pa bi prilagodili obstoječemu stanju. »Na razgovoru z županom smo ugotovili, da imamo precej skupnih interesov. Župan je poudaril, da je treba narediti načrt za vsebine in določiti izvajalce. V IDP pričakujemo, da bomo v to aktivno vključeni,« pravi Džakušičeva.