Tiskane izdaje
Po nedavnih terorističnih napadih na Danskem in v Franciji se na ravni EU pripravljajo varnostni ukrepi, ki naj bi vsaj omejili grožnjo terorizma, ki ga na stari celini poskušajo zanetiti islamski pa tudi drugi skrajneži. Na okrogli mizi so na vprašanja, kaj konkretno prinašajo protiteroristični ukrepi v življenja državljanov in ali − podobno kot se je to zgodilo v ZDA − prinašajo tudi konec Evrope brez meja in zasebnosti, kot smo jo poznali, poskušali odgovoriti Marc Pierini iz think thanka Carnegie Europe, ki je od blizu spremljal nastajanje protiterorističnih ukrepov, Rosana Lemut Strle, slovenska strokovnjakinja za zasebnost iz Info hiše, ter Aleš Gaube, novinar Dnevnika in specialist za evropske teme.
Akcijski načrt uvedbe novih protiterorističnih ukrepov, ki so ga na neformalnem srečanju evropskega sveta že potrdili, bo predvidoma začel veljati do konca leta. Polemike, ki trenutno potekajo med evropsko komisijo, svetom in parlamentom, se vrtijo predvsem okoli vprašanja, kakšne ukrepe uvesti, da bodo ti učinkoviti in da obenem ne bodo preveč posegli v visoke standarde zasebnosti, ki jih je uspelo zagotoviti v EU.
Nekdanja namestnica informacijskega pooblaščenca Lemut Strletova pravi, da pravega odgovora, kje najti ravnotežje med svobodo in varnostjo, (še) ni, je pa pri reševanju dileme treba iskati sorazmernost, saj veliko tovrstnih posegov v zasebnost še ne prinaša večje varnosti. »Blizu resnici je, da so nekateri varnostni ukrepi, ki jih trenutno izvajajo na letališčih, le igra, ki služi prepričevanju javnosti, da je varna.« Pri tem opozarja, da tudi evropska politika nima pravih odgovorov, obstaja pa velika bojazen, da politiki ob pritisku javnosti ne bodo ponudili drugega odgovora kot še več posegov v svoboščine evropski državljanov.
Nekdanji veleposlanik v Magrebu in Siriji Marc Pierini je pojasnil, da so trenutni ukrepi predvsem odziv na grožnjo teroristične organizacije ISIS, napadalec v Københavnu pa je posnemal islamistične teroriste iz napadov v Parizu. Terorizem v Evropi ni nič novega, pravi, a se je zaradi lukenj v varnostni strukturi EU nanj težko učinkovito odzvati. Zato EU pripravlja šest stopenj ukrepov, ki bodo med drugim zajemali okrepljen nadzor gibanja džihadistov v Evropi, podrobnejše spremljanje trgovine z orožjem ter odgovor na propagando ISIS, ki s svojo »protizahodno, protidemokratično in konec koncev protikrščansko« propagando v svoje vrste učinkovito novači tudi evropske državljane.
Med trenutno najbolj spornimi protiterorističnimi ukrepi sta temeljitejši sistematični nadzor državljanov EU ob vstopu v schengenski prostor in uvedba vseevropskega zbiranja podatkov o letalskih potnikih. Kritiki ukrepov v evropskem parlamentu pri tem opozarjajo, da varnostni organi na schengenskih mejah ne morejo sistematično preverjati kar vseh državljanov EU in da je treba ohraniti svobodo gibanja znotraj Unije. Pri uvedbi vseevropskega zbiranja podatkov pa opozarjajo, da ta lahko hitro preide iz nadzora letalskih potnikov tudi na druga področja.
