Tiskane izdaje
Murska Sobota – Po dobrem letu dela »na zalogo« je projekt socialnega podjetništva Mura nas povezuje, ki ga sofinancirata evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, začel delovati v polni meri. Prodajati so začeli ženska oblačila, ki jih nekdanje Murine šivilje izdelujejo iz odpadnih kosov oblačil.
Tudi za spletno trgovino je že vse nared, pravi Tomaž Šiftar, menedžer iz regionalnega sklada dela za Pomurje, ki je projekt Mura nas povezuje, oživil v lanskem letu. Idejo za izdelovanje oblačil iz odpadnih tkanin, predvsem iz džinsa, je Šiftar – študij podjetništva je zaključil na Švedskem – zasnoval skupaj z Natašo Zakojč, ki pri projektu skrbi predvsem za pisarniške zadeve in marketing.
Za projekt je 230.000 evrov prispevala država oziroma Evropska unija, ostali denar Šiftar zagotavlja iz lastnih dejavnosti v regionalnem skladu.
Po slabega pol leta raziskovanja trga in iskanja lokacije za zagon socialnopodjetniškega projekta je Šiftar prostore našel v prazni Murini poslovni stavbi na Cvetkovi ulici v središču Murske Sobote, lanskega oktobra pa je zaposlil tri nekdanje šivilje iz Mure in tri prek javnih del.
»Ni bil naš načrt, da bi reševali Murino krizo, saj smo za kaj takega premajhni,« pravi Šiftar, ki je s projektom »ciljal predvsem na nekdanje delavce iz Mure«. Začeli so zbirati oblačila, natisnili so letake in poslali oglase v lokalne medije, pomoč pri zbiranju odpadnih kosov pa jim je ponudilo tudi podjetje Saubermacher. V tej družbi šivilje na mesec pregledajo in izberejo od 400 do 500 kilogramov oblačil, ki jih Šiftarjevi ekipi podjetje za ravnanje z odpadki za zdaj daje brezplačno.
Ker se projekt Mura nas povezuje s prvim januarjem prihodnje leto izteče, se namerava ekipa, ki trenutno šteje enajst ljudi, postaviti na lastne noge. »Nobenih zagotovil nimamo, da nam bo uspelo, a verjamem, da bo prihodnje leto, in to je moj glavni cilj, v družbi s socialno dejavnostjo zaposlenih okrog petdeset ljudi,« je optimističen Šiftar. Njegov primarni cilj je, da do letošnjega novembra vzpostavijo poslovanje predvsem iz prihodkov od lastne prodaje. »Ker surovine pridobivamo v regionalnem okolju, bodo za domačine cenejši tudi naši izdelki: medtem ko bo, denimo, krilo prek spletne trgovine stalo sedemdeset evrov, ga bomo domačinom ponudili za triinpetdeset evrov«.
Šiftar se povezuje tudi s podjetji, »ki so morda tik pred propadom in premorejo velike zaloge oblačil, ki jih zdaj odkupujemo,« njegov glavni cilj pa je prodreti na tuje trge. »Nekaj mednarodnih kanalov v Londonu, Pragi, Amsterdamu, Stockholmu in Luksemburgu sem že vzpostavil,« pojasnjuje.
Izdelke njihove blagovne znamke »Puppa« je že moč kupiti v njihovem studiu na Cvetkovi ulici, poleg okrog 600 kosov ženskih oblačil, ki so jih sešili doslej – med njimi tudi oblačila za nosečnice – pa šivajo tudi po naročilu in po meri. Šivilje imajo z nekaj večjo od minimalne plače boljše plače, kot so jih imele v Muri, poleg tega jim Šiftar redno izplačuje tudi prispevke.
»V načrtu nimam zgolj prodaje in proizvodnje, temveč tudi center znanja, kjer bi se razvijali mladi oblikovalci. Ali kakšen študij na daljavo, denimo. Možnosti je veliko, toda pojdimo po vrsti. Najprej nam mora uspeti prodaja,« je realen Šiftar.
