Tiskane izdaje
Tržič – Občini Tržič, ki si že več let prizadeva postati lastnik ali upravljavec zemljišč na območju taborišča Ljubelj v Podljubelju, kjer je bila med 2. svetovno vojno podružnica zloglasnega avstrijskega Mauthausna, se bodo želje očitno naposled uresničile.
Če bo šlo po načrtih, bo namreč še pred junijsko komemoracijo s kulturnim ministrstvom podpisala upravljavsko pogodbo, ki bi zagotovila vzdrževanje in upravljanje spomenika, za katerega zdaj nihče redno ne skrbi.
Občina Tržič je pripravljena prevzeti upravljanje, predlagala je tudi sistemsko ureditev sofinanciranja upravljanja in vzdrževanja območja, ki je zavarovano z državnim odlokom, je za Delo povedal direktor tržiške občinske uprave Drago Zadnikar.
»S prenosom lastništva ali upravljanja bi občina Tržič dobila možnosti za pridobitev evropskih sredstev za ureditev spomenika, s čimer bi dostojno obeležila trpljenje internirancev med 2. svetovno vojno, hkrati pa bi zagotovila ohranjanje zgodovinskega spomina ter njegov prenos na mlade rodove. V tem vidimo tudi precejšen turistični potencial za razvoj celotnega območja Ljubelja,« je pojasnil Zadnikar.
Po oceni bi znašali stroški vzdrževanja spomenika najmanj 20.000 evrov na leto in občina Tržič je pripravljena zagotoviti polovico potrebnega denarja. Drugo polovico pa bi morala po mnenju Tržičanov zagotoviti država. Ministrstvo za kulturo in ministrstvo za delo sta že lani na podlagi letne pogodbe prispevali denar za vzdrževanje spomenika, ali bosta tudi letos nakazali 3000 evrov, pa še ni znano.
Sklad po 14 letih »odkril« adrenalinski park
Na vprašanje, ali bo občina upravljala tudi nekdanjo karavlo, v kateri sta gostišče in spominska soba Mauthausen ter adrenalinski park, je Zadnikar odgovoril, da tega ne načrtujejo. Na ministrstvu za obrambo so za Delo pojasnili, da nameravajo nekdanjo karavlo, ki jo je treba temeljito obnoviti, enako kot vse druge neperspektivne nepremičnine prodati, cenitev pa da še ni bila opravljena.
Lastnik zemljiške parcele 404/1 k.o. Podljubelj v neposredni bližini nekdanjega taborišča, kjer je postavljen adrenalinski park, je država, z njim pa upravlja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Čeprav ga je podjetje Koren Sports brez ustreznih dovoljenj in soglasja sklada kot enega prvih adrenalinskih parkov pri nas postavilo že leta 2000, na skladu 14 let pozneje pravijo, da bodo podali prijavo inšpekciji oziroma ravnali skladno z ustaljenimi postopki.
Vendar Miloš Ekar, vodja kranjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine meni, da park ni moteč, saj se »skriva za karavlo v gozdu in ga s ceste ni mogoče opaziti. Zaradi tega zadeve tudi nismo prijavljali inšpekciji. Poleg tega je adrenalinski park v vplivnem območju spomenika in ne v območju spomenika samega, tam pa velja milejši režim varovanja,« je poudaril Ekar.
Spominska soba Mauthausen slabo dostopna
Za spominsko sobo Mauthausen v nekdanji karavli, v kateri je zbirka o trpljenju taboriščnikov, bo še naprej skrbel Tržiški muzej, so pojasnili na ministrstvu za kulturo. Kustosi iz Tržiča in Muzeja novejše zgodovine Slovenije ter konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Kranja zaradi težje dostopnosti spominske sobe, ki zaradi ozkega stopnišča ni dostopna za invalide, in opreme že dalj časa načrtujejo postavitev v primernejših prostorih in na sodobnejši način.
Natančnejšo analizo koncentracijskih taborišč in razstavo na to temo ima za letos v programu Muzej novejše zgodovine. Z namenom bolj enotnejših in sodobnejših označb in ureditve ljubeljskega taborišča na obeh straneh predora so muzealci in konservatorji v dogovorih tudi z avstrijskimi strokovnjaki.
