Ljubljana - »Andrej Vizjak je naš minister za gospodarstvo. Slišali smo, da ni želel podpisati tistega dela pogodbe, ki se nanaša na protidobave, saj je menil, da ni realen. Ampak mi smo slišali, da je to storil [podpisal] po tem, ko je dobil ukaz od premiera [takrat je bil to Janez Janša]. Vendar tega trenutno še ne moremo dokazati,« je predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos aprila lani povedal finskim kriminalistom. Potem ko je o Darku Njavru in Tonetu Krkoviču izjavil, da sta »iz tega posla pričakovala veliko denarja«, in da je Gorenje, ki je v oklepniški posel stopilo najpozneje, zaradi neizkušenosti na vojaškem področju od vlade pričakovalo pomoč, ki pa je kljub obljubi ni bilo: »Zaradi tega so v Gorenju seveda nezadovoljni, vendar se morajo pretvarjati, da je vse v najlepšem redu.«
»Dvomim, da sem kaj podpisoval. To, da bi se pa predsednik vlade ukvarjal s tem, kaj naj jaz podpišem, pa je neumnost. Ne vem, ali je Janša imel s tem, kar omenja Kos, kar koli. Res pa moram preveriti, ali sem sploh kje kaj podpisal. Vas pokličem nazaj,« je nekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak sprva odgovoril na naše vprašanje, ali mu je nekdanji premier Janez Janša res ukazal, da podpiše pogodbo glede protidobav. Vizjak je dodal, da je »strokovno skupino za protidobave vodil Peter Stavanja in jaz kot minister s tem nisem imel nič. Če pa sem, sem pa to storil na podlagi stališča strokovne skupine ter pod njihovo strokovno odgovornostjo. Glavno besedo pri protidobavah pa je sicer imelo obrambno ministrstvo, zaradi česar smo bili včasih sicer jezni, da tega nismo imeli mi na ministrstvu za gospodarstvo.« Pozneje nas je Vizjak poklical nazaj in zadevo takole razložil: »To, da bi na ministrstvu za gospodarstvo podpisovali kakršno koli pogodbo v zvezi s protidobavami, je neumnost. Vse, kar sem imel s tem, je to, da sem obrambnemu ministrstvu posodil dva človeka: Petra Stavanjo in Zlatka Zupanca, ki sta sodelovala pri dveh pomembnih sestavinah tega posla: pri protidobavah in pa pri vključevanju slovenskega gospodarstva v izdelavo osemkolesnikov.«
Presenetljivi obrati
Za Patrio pa sta po Kosovih navedbah v Sloveniji lobirala tudi Jože Studenčnik in Marko Kryžanowski, ki je bil takrat prvi človek Petrola: »Tudi on [Kryžanowski] je gospodu Pavčku govoril o tem, da naj se pri tem projektu pridruži Patrii, saj v nasprotnem primeru ne bodo dobili ničesar.« O Studenčniku pa je Kos povedal: »Studenčnik je bil nekdaj vodja Sistemske tehnike, vendar trenutno to ni več, saj ga je po tem, ko je posel dobila Patria, gospod Pavček, šef Viator&Vektorja, lastnika Sistemske tehnike, degradiral. Spoznal je namreč, da je Studenčnik delal za drugo stran [za Patrio]«. Kot je finskim kriminalistom še povedal Kos (faksimile), je Studenčnik v Sistemski tehniki domnevno vohunil za Patrio: »Če uporabim zelo grob termin, je on [Studenčnik] kot direktor enega podjetja, ki si je prizadevalo pridobiti posel, vohunil za drugo.« Kryžanowski je o Kosovih besedah povedal, da so »milo rečeno - nenavadne. Nimam česa zanikati, zelo nenavadno pa je, da gospod Kos v svojih izjavah meša Petrol in Patrio, ki nimata ničesar skupnega.«
Šokantne trditve
»To, da bi me takrat direktor Pavček odstavil z mesta direktorja, ne drži, saj sem odstop novembra leta 2006 ponudil sam, po dogovoru pa sem uradno odstopil 15. februarja 2007. To je bil sporazum, saj podjetja potem ko nismo bili izbrani na razpisu - da ne bomo izbrani, sem ugotovil novembra 2006 -, osebno nisem bil sposoben voditi. Stvar me je šokirala,« nam je včeraj povedal Studenčnik. Kot je še dejal, ni kontaktiral z nikomer iz Patrie: »Niti telefonsko niti osebno nisem iz Patrie nikdar srečal nikogar. Bila je naša konkurentka in z njimi nismo imeli nič. Je pa predlog naše pogodbe glede oborožitev naših oklepnikov res zajemal podružnično podjetje Patrie, vendar tudi z njimi nisem sodeloval. Te ponudbe je pridobil sedanji direktor Sistemske tehnike Milan Švajger.« Studenčnika so Kosove besede nadvse presenetile: »Ne le, da jih v celoti zanikam, menim celo, da takih besed gospod Kos ni mogel izreči. Res, ne morem verjeti. Resnično sem frapiran.«
Iz petkove tiskane izdaje Dela