Nekdanji župan občine Hoče-Slivnica bo moral plačati

Antonu Obrehtu spodletel poskus, da bi mu občina odpisala polmilijonski dolg.

Objavljeno
29. maj 2014 21.29
Slovenija, Hoče, 11.5.2005 - obisk Janeza Janše na mariborskem letališču, z leve:AMBROŽ Silvo, direktor mariborskega letališča, JANŠA Janez, OBREHT Anton, župan občine Hoče -Slivnica in KOZMUS Jože, predsednik uprave Preventa foto:Tadej
Robert Galun, Maribor
Robert Galun, Maribor

Maribor – Nekdanji župan občine Hoče - Slivnica Anton Obreht, ki občini zaradi nasedlega projekta Logistični center Oreh dolguje skoraj pol milijona evrov, je hotel prek občinskega sveta doseči, da bi se občina odpovedala zahtevku. To mu ni uspelo, sta pa se stranki strinjali z mediacijo.

Ob koncu županskega mandata leta 2006 je Obreht s konzorcijem avstrijskih partnerjev podpisal kooperacijsko pogodbo za gradnjo Logističnega centra Oreh, ki je bil eden od šestih večjih razvojnih projektov takratne Janševe vlade. V pogodbi se je znašlo določilo, da bo morala občina konzorciju za izvedena dela plačati 300.000 evrov, če v pol leta od podpisa ne bo odobrila okvirnega načrta in če skladno s tem ne bo sprejet državni lokacijski načrt.

To se ni zgodilo in Obrehtov naslednik Jožef Merkuš je moral na podlagi razsodbe dunajskega mednarodnega arbitražnega centra v imenu občine plačati pogodbeno kazen. Z vsemi stroški vred je znesek poskočil na 488.228,77 evra.

Sledila je tožba zoper Obrehta - kazensko ovadbo občine je tožilstvo zavrglo - in prvostopenjsko sodišče je odločilo, da mora Obreht denar vrniti. Po prepričanju sodnice Katarine Plevčak škode resda ni povzročil namenoma, a ravnati bi moral z večjo skrbnostjo, saj bi moral vedeti, da projekti te vrste zahtevajo določen čas in se pogosto tudi zavlečejo.

Obreht predlagal nezakonit sklep

Obreht se je tako znašel v precej nezavidljivi situaciji. Občina je njegovo nepremično in premično premoženje zavarovala s plombami, pri miru ni pustila niti njegovega transakcijskega računa. Kot ravnatelj osnovne šole v Slivnici zdaj menda dobi le okrog 600 evrov plače.

Ker je Obreht občinski svetnik, se je hotel s podporo sedmih svetnikov iz težav rešiti s sklicem izredne seje občinskega sveta. Predlagal je, naj občinski svet županu naloži, da se v imenu občine odpove uveljavljanju zahtevkov zoper njega in da sprosti plombe na njegovem premoženju. A manever ni uspel, svetniki o njegovih predlogih niso glasovali. Odvetnik občine Uroš Križanec je pojasnil, da bi bil takšen sklep nezakonit, zato je glasovanje odsvetoval: »Če bi župan umaknil tožbo, bi bil sam odgovoren za enak znesek.«

Presenečen, ker ga občina toži

Sprti strani bosta poskušali spor rešiti z mediacijo. Podžupan Marko Soršak je povedal, da se s tem, koliko bodo dobili, še ne ukvarjajo, vsekakor pa Obreht ne more upati na velik odpustek. A nekdanji župan je zadovoljen, da so se odločili za mediacijo, čeprav se čudi, da je občina zoper njega sploh vložila tožbo, ko pa ni sodelovala z investitorji. Po njegovih besedah ni niti enega dokaza, da je po njegovem odhodu z izjemo sestanka v začetku leta 2007 nadaljevala aktivnosti. Jezi ga tudi, ker je občina prvi račun za 360.000 evrov zavrnila, drugega, ki je bil zaradi zamudnih obresti višji za 120.000 evrov, pa priznala: »In zdaj mene krivijo, ki sploh nisem bi zraven v postopku, da bom še to plačal.«

Župan Merkuš je očitke zavrnil že med sodno pravdo, ko je pisno pojasnil, da je poskušal storiti vse za čimprejšnje sprejetje državnega lokacijskega načrta, vendar je kmalu ugotovil, da gre za zapleten in dolgotrajen proces, v katerega je vpletenih več akterjev. Tega pa ni bilo mogoče izpeljati v šestih mesecih, je zatrdil.