Nekoč na prtljažnikih smuči, danes kolesa

Kolesarji v Sloveniji še niso pravi gostje, pa čeprav je Slovenija vse bolj prebujajoča se kolesarska destinacija.

sob, 05.08.2017, 07:00
Množične prireditve

O razcvetu kolesarjenja in kolesarskega turizma v zadnjem desetletju pričajo tudi množične udeležbe rekreativnih enodnevnih maratonov in povečanje števila večdnevnih rekreativno-tekmovalnih kolesarskih dogodkov: Soča Outdoor, Black Hole Bikefest v Črni na Koroškem, večdnevni MTB enduro dogodek Trans Julius, prva izvedba bo konec avgusta na Bledu Bike Festivalu, septembra pa bo cestnokolesarski SeAlps Challenge in še številni drugi.

Med najperspektivnejšimi turističnimi produkti tako v evropskem prostoru kot v Sloveniji je kolesarski turizem, a Slovenci na tem področju še ne dosegamo rezultatov, primerljivih z Evropsko unijo.

V preteklih letih so se ob zimskih koncih tedna proti Kranjski Gori valile dolge kolone vozil s smučmi na prtljažnikih, zdaj pa so taki prizori pogostejši v toplejši polovici leta. S pomembno razliko: na avtomobilskih prtljažnikih zdaj kraljujejo kolesa.

Klasični zimski turizem ne cveti več tako kot nekoč. V številnih turističnih krajih so tudi zaradi milejših zim in želje po akumulaciji prihodkov tudi v drugih obdobjih leta začeli razmišljati o alternativnih dejavnostih. Ena od njih je kolesarski turizem, katerega razvoj je pri nas na državni ravni še vedno (pre)počasen, kolesarji pa zato bolj ali manj prepuščeni samim sebi in lastni iznajdljivosti.

Namesto opozorila kazen

»Promet za kolesarje je prepovedan,« je kolesarju, namenjenemu iz Škofje Loke proti Jezerskemu, povedal policist, ko mu je na krožišču v Kranju poleg najboljšega soseda pisal kazen - in to na mestu, kjer se kolesarska steza za krožiščem konča, kot bi se vdrla v zemljo. Od tod je promet za kolesarje proti Britofu in Jezerskemu vrhu prepovedan. »Kako, prosim?« se čudijo turisti iz tujine, sicer vajeni prijaznosti na kolesarskih destinacijah in zgledno urejene kolesarske infrastrukture. Namesto da bi policist kolesarja opozoril in ga usmeril na pravo pot, ga je kaznoval. Tako gre to pri nas.


Kam pa zdaj? Kolesarju neprijazna kolesarska infrastruktura v Kranju.
Foto: Špela Javornik/Delo

Gorski kolesarji pa si zaslužijo posebno poglavje.

Vsak kolesar rekreativec lahko iz lastnih izkušenj pove, da so prekinjene kolesarske steze v Sloveniji stalnica, če ne že kar »modna muha«. Že domačin, kaj šele tujec, se bo v podobnih razmerah lovil in obotavljal, katero pot bi izbral do želenega cilja, takim delom cest pa se seveda poskuša izogibati. Enako bo ob pomanjkljivi infrastrukturi razmišljal kolesar iz tujine, le da naslednjič ne le obšel ceste, ampak našo državo.

Zdi se, da v Sloveniji zaradi pomanjkljive kolesarske infrastrukture, zakonodajnih omejitev in posledično nesistematičnega razvoja kolesarskega turizma ter kljub deklariranemu zavedanju potenciala in sestajanjem strategov, politikov in lokalnih zanesenjakov kolesar še ni pravi gost.

Kolesarskih gostov pri nas sploh ni

Natančnih podatkov o številu kolesarskih gostov nima niti združenje Pohodništvo & kolesarjenje GIZ (PK GIZ), ki je strateški partner Slovenske turistične organizacije (STO) na področju kolesarjenja in pohodništva, kjer so nam pojasnili, da Slovenija šele začenja statistično spremljati število kolesarskih gostov.


Foto: Jože Suhadolnik/Delo

»Zaradi vse več kolesarskih turistov in nujnosti pridobivanja povratnih informacij s terena s tržnim raziskovanjem je v pripravi analiza kolesarskih turistov, ki naj bi bila pripravljena novembra,« je povedal Marko Lenarčič, direktor PK GIZ, in navedel približno oceno števila domačih kolesarjev: teh naj bi bilo od 350.000 do 400.000 (vključeni so tudi tisti, ki na kolesih vsak dan migrirajo v službo, šolo ipd.) - od teh jih menda okoli 70.000 preživlja vsaj del svojega dopusta na kolesarskih počitnicah. »Na podlagi primerljive analize nemških kolesarskih počitnikarjev je število turistov na kolesarskih počitnicah v Sloveniji okoli 200.000, ti prispevajo okoli 600.000 prenočitev in vsak dan porabijo od 200 do 400 evrov, kar pomeni od štiri do osem milijonov evrov na leto.«

Število e-koles v nebo


Letošnja izdaja Kolesarske strategije EU razkriva podatek, da kolesarjenje Evropski uniji vsako leto prinese 513 milijard evrov neposrednih in posrednih gospodarskih učinkov (vključena sta tako turistično kot dnevno migracijsko kolesarjenje), avtorji poročila pa pričakujejo, da se bo ta podatek do leta 2030 povečal na 760 milijard evrov. Do tega leta načrtujejo tudi 875.000 delovnih mest v kolesarski industriji (zdaj 650.000), 240 milijonov kolesarskih izletov na dan (zdaj 160 milijonov), šest milijard evrov investicij v kolesarske projekte (zdaj tri milijarde evrov) in skokovito povečanje števila električnih koles s sedanjih 6,5 milijona na 62 milijonov.


Za povečavo kliknite na infografiko.

Na severu Evrope kolesarji že uporabljajo »kolesarske avtoceste« (tako imenovane kolesarske poti visokega standarda, rezervirane za hitro in neposredno vožnjo na dolgih razdaljah, kjer so zagotovljene različne storitve, kot so pluženje pozimi, usklajeni semaforji, servisi itd.), Nizozemci načrtujejo, da bodo kolesarsko avtocesto Fietssnelwegen, dolgo 675 kilometrov, končali do leta 2025. Približno tretjina je je že zgrajene.

Kolesarji morajo biti na sončni strani Alp zaradi premalo razumevanja države za vlaganja v turistično in kolesarsko infrastrukturo zadovoljni le s krajšimi odseki kolesarskih poti na Gorenjskem (Jesenice-Rateče), v Pomurju, Podravju, na Goriškem (odsek Solkan-Plave) in Posotelskem (Rogaška Slatina-Podčetrtek). Od marca za promet zaprta obalna cesta med Koprom in Izolo je čez noč postala raj za kolesarje, sprehajalce, ljubitelje teka in rolanja ter tako popestrila športno-rekreativno ponudbo v slovenski Istri.


Obalna cesta, odrešena motornega prometa, ima povsem drugačen značaj. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Ob evropski statistiki se upravičeno sprašujemo, kdaj bodo slovenski kraji začeli učinkoviteje izkoriščati potencial kolesarskega turizma in ali bodo še pravočasno ujeli evropski vlak na tem področju.

Težave z zemljišči


Sprejetje nacionalne strategije na področju kolesarjenja, ki je v pristojnosti ministrstva za infrastrukturo, je načrtovan za prihodnja leta, trenutno aktivnosti na državnih kolesarskih povezavah temeljijo na izhodiščih iz leta 2009. Na direkciji za infrastrukturo so nam pojasnili, da je bilo v sklopu investicijskih projektov do leta 2017 urejenih več odsekov kolesarskih povezav v skupni dolžini 345 kilometrov.

Letos bo direkcija končala gradnjo druge dvokilometrske gradbene etape kolesarske povezave Martjanci-Dobrovnik in začela priprave na gradnjo tretje etape. Maja so se začela gradbena dela na 3,4 kilometra kolesarske poti Imeno-Prelasko. Prav tako se bo še letos začela gradnja prve etape kolesarske povezave Celje-Laško, ki poleg 2,5 kilometra trase vključuje tudi gradnjo nove 90-metrske brvi za kolesarje in pešce čez Savinjo pri Tremerjah.


Za povečavo kliknite na infografiko.

Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da je največja težava in hkrati izziv tako kot pri gradnji cest kot tudi pri gradnji površin za kolesarje pridobivanje potrebnih zemljišč. V zadnjem času so prednosti kolesarjenja širše znane v javnosti, tudi različne »kolesarske« aktivnosti in promocija trajnostne mobilnosti pripomorejo k pripravljenosti lastnikov zemljišč in upravljavcev različnih območij (vodotokov, servisnih poti itd.), da sklenejo kompromis in omogočijo gradnjo kolesarskih poti. »Pričakujemo, da bodo veljavni predpisi o projektiranju postopno spremenjeni in da bo nekatere rešitve, kot so niveletni potek, priključki, varnostne ograje, mogoče načrtovati še bolj do kolesarjem prijazno,« so nam pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo.

Kolesa vse bolj dobrodošla tudi na vlakih


Na Slovenskih železnicah se zavedajo pomembnosti povečevanja števila kolesarskih turistov, zato na vlakih, ki med šolskimi počitnicami vozijo na turistično zanimivih relacijah, že nekaj let povečujejo zmogljivosti za prevoz koles tudi tako, da odstranijo sedeže. V vlakovne kompozicije na daljših relacijah poleti vključujejo vagone, ki so delno prirejeni za prevoz koles.


Foto: Tadej Regent/Delo

»Na leto prepeljemo že okoli 12.000 kolesarjev, največ med majem in septembrom. Povpraševanje je veliko predvsem na bohinjski oziroma goriški progi, sledijo druge turistične relacije: Ljubljana-Koper, Ljubljana-Jesenice in Maribor-Prevalje. Prevoz koles je mogoč tudi v mednarodnem prometu proti Dunaju, Beljaku, Reki in Zagrebu,« nam je pojasnila vodja marketinga na Slovenskih železnicah Tanja Rotovnik. »Letošnja novost, ki je nastala v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo za Koroško, in direkcijo za infrastrukturo, je uvedba dveh parov vlakov na koroški progi, ki bodo v poletnih mesecih ob sobotah vozili med Mariborom in Prevaljami. Vsi vlaki na tej progi poleti omogočajo prevoz do 20 koles.«


Največji finančni vložek za promocijo do zdaj


V PK GIZ v sodelovanju s partnerskimi destinacijami in specializiranimi namestitvami za kolesarje promovirajo kolesarjenje v Sloveniji predvsem s tiskanimi katalogi, karto kolesarskih poti po Sloveniji, spletno stranjo www.hiking-biking-slovenia.com, po družbenih omrežjih, na predstavitvah na specializiranih kolesarskih sejmih, kolesarskimi videi ter mobilno aplikacijo Slovenia Trails.

»Za tako promocijo je vsako leto namenjenih približno 80.000 evrov. To so sredstva STO, partnerskih destinacij in članov PK GIZ,« pojasnjuje Lenarčič in pomenljivo dodaja primerjavo: »Samo za promocijo kolesarskih hotelov podjetja Bike Holidays v Avstriji, Nemčiji in Švici (od letos imamo enega tudi iz Slovenije) namenijo dobrih 1,5 milijona evrov na leto.«

Najodmevnejša promocija Slovenije kot kolesarske destinacije, v katero je bilo vloženih tudi največ financ do zdaj (300.000 evrov), je bila letošnja kolesarska dirka Po Sloveniji, ki so jo prvič v zgodovini v živo prenašali na športnem programu Eurosport. »Najbolj znan športni televizijski program pokriva 99 držav v Evropi, Aziji, Afriki in na Bližnjem vzhodu, predvaja v dvajsetih jezikih in doseže okoli 243 milijonov gledalcev po vsem svetu. Kolesarske dirke si ogleda več kot 113 milijonov gledalcev, od tega je kar 12,3 milijona rednih gledalcev Eurosporta aktivnih popotnikov,« pomembnost tega prenosa pojasnjuje Tine Ačimović iz STO. »Poleg tega smo zasnovali še projekt Kolesarski ambasador Slovenije (Cycling Ambassador of Slovenia), ki Slovenijo promovira kot potencialno kolesarsko destinacijo,« še pravi.

Hitra rast števila kolesarjev vpliva tudi na povečanje povpraševanja po kolesarskih počitnicah, turistični kraji pa zaradi pomanjkljive infrastrukture zamujajo številne priložnosti za razvoj dodatne ponudbe z novimi turističnimi produkti in posledično tudi dodatne prihodke v gostinstvu, namestitvenih kapacitetah, servisnih in informacijskih dejavnostih.

Turist kolesar se za obisk nekega kraja odloči ne le zaradi naravnih danosti, ampak predvsem zaradi urejene in varne osnovne infrastrukture, ki pa je pri nas kljub nekaterim opaznim izboljšavam v zadnjih letih še vedno pomanjkljiva.

In prav zato tuji kolesarski gostje Slovenijo obidejo, saj je še ne prepoznavajo kot vodilne kolesarske destinacije v tem delu sveta. Prav tu se, v kombinaciji s politiko razvoja turističnega kolesarjenja, skriva še zelo veliko možnosti za to, da pokrajina na sončni strani Alp nadomesti zaostanek in se umesti na kolesarski turistični zemljevid Evrope.

***

Preberite tudi:

Česa manjka kolesarskemu turizmu v Sloveniji? Dejanj!

Izgubljene priložnosti kolesarskega turizma

Kolesarjenje ima pri nas iz leta v leto več privržencev, a ga infrastruktura žal ne dohaja

Povezane novice

Kolesarske steze bolj v posmeh kolesarjem?  
13. april ob 08:00
Očiščene steze imajo pomen za večjo prometno varnost kolesarjev, a v teh dneh spominjajo na odlagališča peska.
Prijavi sovražni govor