Tiskane izdaje
Murska Sobota – »Ker Dejan praznuje 45 let, gre konoplja pri nas bole v cvet,« so v torek na tablo napisali sorodniki in prijatelji Dejana Rengea, ki je na isti dan proslavljal rojstni dan in 20. obletnico policijskega uničenja njegovih prvih poskusnih posevkov industrijske konoplje. Prav na njegov rojstni dan so se ga policisti lotili kot kriminalca, ki da proizvaja prepovedano drogo.
Takrat, pred dvema desetletjema, slovenska zakonodaja ni razlikovala med indijsko konopljo z visoko vsebnostjo psihoaktivnega THC (tetrahidrokanabinola) in med industrijsko konopljo, ki ima te snovi v komaj zaznavnih količinah. Vsaka konoplja je bila takrat prepovedana kot droga in tiste, ki so jo gojili, je policija obravnavala kot kriminalce.
Dejan je takrat kot 25-letni študent agronomije pripravljal diplomsko nalogo o temi industrijske konoplje, ki se mu je že takrat zdela obetavna in vsestransko uporabna poljščina. V sklopu priprav na diplomo pa je bilo treba opraviti tudi terenske poskuse. In Rengeo je dobil semena več sort industrijske konoplje, jo zasejal na očetovi njivi v Šalovcih in še pri dveh prijateljih ter tako poskrbel za posevek prvih dveh hektarov industrijske konoplje v Sloveniji po več kot polstoletni prekinitvi zaradi kriminalizacije te rastline.
A njegovi posevki tisto leto niso dozoreli, saj je policija, čeprav so vedeli, da so to poskusni posevki, in ne pridelava mamil, prav na Dejanov rojstni dan rastline na vseh treh njivah ob velikem medijskem pompu uničila in razglasila, da je ujela proizvajalce mamil. Dejana so ovadili in po dvanajst let trajajočih procesih je bil na koncu oproščen, medtem pa si je še bolj zagrizeno prizadeval za priznanje konoplje kot industrijske rastline s številnimi prednostmi.
Spremembe zakonodaje
Predvsem zaradi njegove vztrajnosti je bila tri leta po »policijski žetvi« sprejeta prva uredba, ki je dovoljevala kmetijsko pridelavo industrijske konoplje, vendar pod strogim nadzorom in obveznim varovanjem z ograjami ali kako drugače. Prav zaradi številnih zahtev in pogojev se kmetje niso odločali za obsežnejšo pridelavo konoplje in vse do slovenskega vstopa v EU je bil Dejan Rengeo njen največji pridelovalec in zagovornik, skupaj pa zasejane površine niso veliko presegale začetih dveh hektarov.
Po vstopu Slovenije v EU pa je tudi slovenska zakonodaja na tem področju postala vsaj malo bolj evropska, pravi danes Rengeo, in odpravljene so bile najbolj neživljenjske zahteve v zvezi z varovanjem in nadzorom posevkov. To je omogočilo razmah pridelave in od leta 2004 do danes se je ta neverjetno povečala: samo med letoma 2011 in 2012 so se površine, zasejane s konopljo, početverile na 95 hektarov leta 2012, letos pa naj bi bilo po Rengeovih podatkih v Sloveniji s konopljo zasejanih že okrog 700 hektarov.
Od letos tudi v prehrani
Letos so prizadevanja tistih, ki se zavzemajo za večjo pridelavo industrijske konoplje, obrodila še en sad: spomladi je bilo odpravljeno neživljenjsko določilo, po katerem proizvajalci hrane in pijač v Sloveniji industrijske konoplje niso smeli uporabljati kot dodatek v živilih. Tako je vse do letos veljala absurdna ureditev, da so uvozniki lahko uvažali na primer konopljino pivo, domači pivovarji pa ga niso smeli proizvajati. Zdaj je tudi to mogoče.
Industrijsko konopljo bo tako mogoče uporabljati v prehrani, prvi obrat za predelavo konopljinih stebel, ki je začel letos delovati na Vranskem, pa je prvi znanilec razmaha uporabe konoplje tudi v gradbeništvu (za izolacijske materiale) in drugod. Kaj pa je še vedno narobe, smo vprašali Dejana Rengea, ki ima letos 15 hektarov lastnih posevkov, pri kooperantih pa je organiziral še semensko proizvodnjo na 60 hektarih polj?
»To, da je vsa konoplja v kazenskem zakoniku še vedno obravnavana tudi kot mamilo ne glede na višino vsebnosti THC. Če torej kmet posevka industrijske konoplje ne prijavi po vseh pravilih, ga lahko policija obravnava kot pridelovalca mamil.« To se torej tudi po dvajsetih letih še ni spremenilo.
