Nekoč so varovali premoženje, zdaj varujejo tudi naše zdravje

Epidemija koronavirusa je pred letom dni dobesedno čez noč zarezala tudi v delo varnostnih služb. Če je bila nekoč njihova glavna naloga varovanje premoženja in ljudi, so zdaj ob vhodih v trgovine, druge poslovne in javne prostore varnostniki tisti, ki z nadzorom upoštevanja vladnih in ostalih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa predvsem skrbijo za zdravje.

»Pojav covida-19 je močno zaznamoval dejavnost zasebnega varovanja. Predvsem v prvem valu, ko je bilo še malo znanega o virusu, so bile razmere na robu kaosa. Dobesedno v hipu se je bilo treba prilagoditi novi situaciji, ki nam je bila vsem povsem nova in neznana,« opiše direktor družbe Nova Panorama Miran Vršec.

Podobno pove Davor Pajk, direktor fizičnega in tehničnega varovanja v koncernu Sintal: »Delo varnostnikov se je zelo spremenilo. Če jih prej skoraj ni bilo opaziti, ker so svoje naloge opravljali kar se da diskretno, so zdaj postavljeni na vseh glavnih vstopnih mestih v trgovine, banke, zdravstvene ustanove in podobno, kjer skrbijo za izvajanje ukrepov za zajezitev širjenja okužb, torej omejevanja števila oseb v zaprtih prostorih, pravilne uporabe zaščitnih mask in razkuževanja rok.«
 

Soočeni z različnimi izzivi

Vršec je kot največji izziv izpostavil zagotavljanje neprekinjenega procesa varovanja, saj bi bilo potrebno v primeru pojava okužbe s covidom-19 katerega od članov ekipe varnostnikov celotno ekipo poslati v karanteno in jo zamenjati z novo ustrezno usposobljeno ekipo, kar pa v praksi ni tako lahko izvedljivo.


Prav zaščitni opremi in preventivnemu ravnanju so v varnostnih službah posvečali posebni pomen, saj bi bili drugače v hudi stiski, če bi se okužba znotraj kolektiva razširila.

»V Sintalu smo se na razmere odzvali z intenzivnim osveščanjem varnostnega osebja o zaščiti pred virusom covid-19 in pomembnosti doslednega izvajanja preventivnih ukrepov. Zaposlene smo opremili s kakovostnimi zaščitnimi sredstvi in razkužili. Izdelali smo navodila in letake, namenjene preprečevanju širjenja okužb, ki smo jih izobesili na vidna mesta varovanih objektov,« pravi Pajk.


Če je bilo prej na določenih mestih varovanje premoženja že rutinsko in brez nepotrebnega stalnega sodelovanja z naročnikom, se je pred letom dni to popolnoma spremenilo.

»Najprej smo morali stopili v stik z našimi naročniki in se dogovoriti za nove režime varovanja. Poudarek je bil na vzpostavitvi novih režimov vstopov na varovana območja in nadzoru nad spoštovanjem ukrepov za obvladovanje širitve virusa na posameznem varovanem območju,« opiše Vršec. Da je bilo prilagajanja in dogovarjanja veliko (oziroma ga je še), pove že dejstvo, da so se v tem epidemiološkem letu tudi vladna in druga navodila ter priporočila pogosto spreminjala in prilagajala.
 

Pomanjkanje opreme in medsebojna pomoč

Prvi epidemični val ni povzročil le negotovosti, naglega prilagajanja situaciji, povečanja stroškov, ampak so se tudi v varnostnih službah spopadali s pomanjkanjem zaščitne opreme. A so bile tudi pozitivne izkušnje. Miran Vršec je izpostavil njihove naročnike, saj jih je večina nesebično priskočila na pomoč in jim zagotovila potrebna zaščitna sredstva in opremo.


V nekaterih primerih so izgubljali posel, saj del gospodarstva in drugih institucij ni deloval v polnem obsegu ali pa sploh ni deloval. »Spet v drugih podjetjih, predvsem tistih z veliko frekvenco prehodov ljudi na vstopno-izstopnih točkah, v trgovinah, zdravstvenih in drugih ustanovah, pa smo angažirali dodatne varnostnike, s katerimi smo obvladali nova tveganja in drugačne režime varovanja,« pravi Vršec.
 

Vse več je bilo težkih besed

Jezo zaradi vladnih ukrepov in različne stiske so v prvih linijah zaznali ravno varnostniki. Pajk pove, da so bili varnostniki deležni precej slabe volje strank, ki svoje splošno nezadovoljstvo nad ukrepi pogosto verbalno izražajo nad njimi, saj so prvi, ki jih srečajo ob vstopu.


»Zabeležili smo skoraj za polovico več primerov, ko je bilo varnostno osebje v postopkih s strankami deležno verbalne agresije, ob tem pa je v skoraj 17 odstotkih situacij prišlo tudi do fizičnih napadov strank na varnostnike, saj se niso strinjale z ukrepi, ki so jih varnostniki izvajali na podlagi hišnih redov naročnikov in odlokov vlade.«

Podobna izkušnja je v Novi Panorami. »Vsekakor je bilo zaznati povečano stopnjo nestrpnosti, saj ljudje niso bili navajeni v dolgih vrstah velikokrat na mrazu in dežju tudi uro in več čakati na vstop v trgovino z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Bolj je bilo zaznavati stiske ljudi kot samo nestrpnost. Pojavljale so se seveda tudi kršitve nekaterih ukrepov za obvladovanje epidemije, a so kršitelji v večini primerov po posredovanju varnostnega osebja s kršitvami takoj prenehali. Hujših incidentov tako nismo zaznali.«

Oba sogovornika pa veseli, da so ljudje v tem času vendarle spoznali prispevek varnostnikov v boju proti novemu koronavirusu, zato njihovo delo vse bolj cenijo in jih tudi pohvalijo.