Türkova hiša v Parecagu nelegalna, ne pa črna gradnja?

Parecag – Je odločba ustavnega sodišča res ustavila rušenje vseh črnih gradenj v državi, tudi tiste v lasti družine Vitoslava Türka v Parecagu? Natančnega odgovora na to vprašanje na inšpektoratu za okolje in prostor nismo dobili, dejali so le, da se »sodba ustavnega sodišča še preučuje«.

Ustavno sodišče je zapisalo, da obravnavanemu graditelju v inšpekcijskem postopku izdaje odločbe o odstranitvi objekta ni zagotovljena predhodna sodna presoja sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma, ki »posamezniku zagotavlja postopek, v katerem bo lahko izpodbijal odločitev o odstranitvi objekta zaradi nesorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma. Če bi torej šlo za izgubo doma, bi morala biti fizični osebi zagotovljena vnaprejšnja sodna presoja sorazmernosti takega posega.«

»Piranski prostorski načrti – sračje gnezdo«

Odvetnica Nataša Pirc Musar, ki zastopa družino Vitoslava Türka, pravi, da bi po načelu nesorazmernosti posega morali upoštevati vse okoliščine posamezne nedovoljene gradnje. Torej tudi konkretne več let sporne gradnje na Parecagu nad Sečoveljskimi solinami. »Razlika je že v opredelitvi gradnje. Obstajajo črne in nelegalne. Ta, ki jo zastopam, je nelegalna gradnja. Mi priznavamo, da smo naredili napako. Toda, ali je naša stranka edina v Sloveniji, ki si zdaj zasluži rušenje, ker so prostorski plani v piranski občini sračje gnezdo in omogočajo ribarjenje v kalnem že dolgo vrsto let? To je problem, ki bi ga morali razčistiti,« pravi. »Našli smo dokumente, ki dokazujejo, da so te nepremičnine opredeljene kot stavbne že v letu 1998.«

Po njenem ustavna odločba zahteva, da je treba vsak primer presojati kot primer zase. »Načela nesorazmernosti ne moreš uporabiti drugače kot pri vsakem primeru posebej. Zato obstaja pomembna razlika, če bi nekdo gradil sredi krajinskega parka ali sredi kmetijskega zemljišča prve kategorije, na tuji zemlji. Toda v našem primeru je bilo gradbeno dovoljenje, bilo je stavbno zemljišče v zasebni lasti. Napaka je, da se je gradilo iz gabaritov. Zdaj je to zemljišče postalo spet kmetijsko zemljišče prve kategorije. Enkrat je stavbno, potem to ni več. Oprostite, kako? Nekaj tukaj ne deluje. Upoštevanje teh okoliščin je po mojem doktrina načela sorazmernosti, ker mora biti rušenje nekega objekta zadnja stvar, ki jo narediš, ko ni več nobenih drugih možnosti,« meni Nataša Pirc Musar.

Prisilna izterjava

V občinskem uradu za okolje in prostor navajajo, da bi družina Türk lahko zakonito postavila gospodarski objekt. Namesto njega je zrasla stanovanjska vila, apartmajski objekt ob hiši pa naj bi bil povsem črna gradnja.

Gradbena inšpekcija je lani družini Türk naložila, da založijo denar za plačilo predvidene prisilne odstranitve objekta. Ker zneska niso vplačali, je gradbeni inšpektor že 13. septembra 2016 Fursu predlagal prisilno izterjavo, kot je to določeno v zakonu. (Redno, vsak mesec, jim trgajo določene zneske.) V obeh zadevah izterjava še ni končana, doslej so izterjali približno 92 odstotkov vrednosti predvidenih stroškov.

Izterjava je v sklepni fazi. »Izvršba bo opravljena v skladu z zakonodajo in prioritetami dela gradbene inšpekcije,« so pojasnili na inšpekciji.