Nemarno prelaganje celjskih strupov

Kdo je kriv, da je Evropska komisija izgubila potrpljenje zaradi ogrožanja okolja in ljudi v Celju ter vložila tožbo na Sodišču EU?

Objavljeno
24. januar 2014 21.55
Stara Cinkarna
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje
Celje - Ribarič Lasnikova dobro pozna problematiko onesnaženosti Celjske kotline, posebno okoljskih bremen opuščene industrijske proizvodnje na vzhodu mesta. Vodila je tudi izdelavo osnutka odloka o sanaciji Celjske kotline, ki ga bo vlada obravnavala predvidoma februarja. Prednostno okoljsko saniranje s težkimi kovinami zastrupljene zemlje odlok predvideva prav za območji stare Cinkarne v Gaberjah in deponije Bukovžlak, zaradi katerih je evropska komisija predvčerajšnjim na Sodišču EU proti Sloveniji vložila tožbo.

Župan Mestne občine (MO) Celje Bojan Šrot včeraj ni odgovoril na naša vprašanja o tožbi zaradi neustreznega investicijskega posega Regionalne razvojne agencije Celje ob gradnji Tehnopolisa leta 2005 in občinske gradnje komunalne infrastrukture leta 2009 na območju stare Cinkarne. Zaplet pa so podrobneje pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.

Sanacija Bukovžlaka do konca leta 2015

Tožba evropske komisije proti Sloveniji zaradi nelegalnega odlagališča v Bukovžlaku in neprimernega ravnanja z izkopano zemljo oziroma nevarnimi odpadki na opuščenem območju Cinkarne v lasti mestne občine za zdaj ne bo pomenila denarne kazni. V prvem sodnem ukrepu Sodišče EU le ugotavlja obstoj kršitve, šele če Slovenija te ne bo odpravila, pa določi višino kazni. »Zato bo morala Slovenija za odpravo teh kršitev pospešiti odstranitev nevarnih odpadkov z obeh odlagališč,« so sporočili z ministrstva.

Gre torej za nezakoniti odlagališči, ki vsebujeta nevarne odpadke. S sanacijo Bukovžlaka se ukvarja ministrstvo. Po naših informacijah v breme proračuna prav zato, ker so državni organi nastanek odlagališča s svojim ravnanjem pred leti dopustili. Zdaj urejajo dokumentacijo in lastniška razmerja.

Sanacija bo del celovite rešitve Celjske kotline. Za proračun za leti 2014 in 2015 je ministrstvo pripravilo osnutek dveletnega programa aktivnosti po že omenjenem in še ne sprejetem odloku o ukrepih za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline. »Odlagališče odpadkov v Bukovžlaku bo sanirano predvidoma do konca leta 2015.«

Drugačna zgodba v Gaberjah

Zgodba o nastanku nevarnih odpadkov v Gaberjah je malce drugačna. Zanje je odgovorna MO Celje, ki je tam naročila gradbena dela brez okoljevarstvenega dovoljenja. Potem ko je inšpekcija to ugotovila in podaljševala roke, bi morala občina odpadke odstraniti do konca lanskega leta. Septembra je sicer izbrala izvajalca del, pri čemer je bila odločilno merilo najnižja cena. Izbrani izvajalec družba Stonex, ki nima tovrstnih referenc in se lahko pohvali le z lastništvom kamnoloma in tlakovanjem ulic, mora odpadke odstraniti ali predelati v devetih mesecih. Toda Stonex štiri mesece po podpisu pogodbe še ni pridobil Slovenskega tehničnega standarda za svoj za zdaj skrivnostni postopek predelave nevarnih odpadkov, namesto prošnje za okoljevarstveno dovoljenje pa je vložil le napoved vloge.

Po naših podatkih s tehnično metodo, po kateri namerava odpadke predelati, ni seznanjena niti ekspertna skupina pri ministrstvu, ki jo je imenoval minister Dejan Židan. Prav tako o metodi doslej ni hotel ničesar povedati celjski župan.

Vzporedno s postopki v Bruslju in Ljubljani je svoje delo nadaljevala inšpekcija. Pred tednom dni je pregledala lokacijo s ponjavami zaščitenih odpadkov na območju stare Cinkarne in ugotovila, da jih občina še ni odstranila, zato ji bo v upravni izvršbi izdan sklep o kazni 10.000 evrov. Če to ne bo pomagalo, bodo občini izrekali vse višje denarne kazni.