Tiskane izdaje
Piran – Na piranskem okrajnem sodišču so sredi preteklega tedna debelo pogledali, ko se je na dražbi za prodajo osem kmetijskih zemljišč pojavilo nekajkrat več kupcev, kot so pričakovali. Presenečeni so bili tudi zato, ker so večino parcel prodali po bistveno višji ceni od izklicnih. Prodajali so tudi po 20-krat in celo 27-krat višjih cenah od postavljenih za dražbo.
Eden od udeležencev dražbe iz Portoroža nam je po njej povedal, da so mu znanci in poznavalci pred dražbo napovedali le malo kupcev, saj se jih je toliko odzvalo na podobne dražbe v zadnjem času. Tokrat se je očitno zgodil preobrat. Predvsem kmetijska zemljišča v slovenski Istri so postala nenadoma precej bolj iskana. V piranski občinski upravi, kjer so zgroženi nad posledicami pred tednom dni uveljavljene uredbe o preprostih in nezahtevnih objektih, so prepričani, da je takšno zanimanje za kmetijska zemljišča konkretna posledica sporne, tako imenovane »Černačeve« uredbe. Mnogi slovenski državljani jo sicer hvalijo, saj jim bo omogočila preprostejšo gradnjo objektov brez številnih administrativnih ovir, tisočim bo omogočila tudi legalizacijo množice nedovoljenih gradenj manjših objektov po vsej državi. Povsem drugače pa uredbo ocenjuje stroka. Zbornice urbanistov, arhitektov, krajinarjev, geodetov, inženirjev, strokovnjaki s fakultet, upravnih enot, občinski urbanisti in drugi povezani v skupino Odgovorno do prostora! so omenjeno uredbo zmleli, saj so ocenili, da je že povzročila in še bo neizmerno veliko škode na področju urejanja prostora, tudi varovanja kmetijskih zemljišč in kulturne krajine.
Zagreti kupci
Na sodišču v Piranu so prodajali osem zemljišč različnih velikosti, med njimi tri v Nožedu, v velikosti 5500 kvadratnih metrov, za katere je znašala izklicna cena 1178 evrov. Ta je bila res nizka zato, ker je lega severna (delno zahodna), ker so zemljišča močno zaraščena in strma ter bi imeli njihovi lastniki veliko dela s čiščenjem in popravljanjem podpornih zidov, preden bi lahko imeli kaj od teh krpic zemlje oziroma gozda. Toda kupci so se kar ogreli zanje in na koncu za zemljišče namenili 16.320 evrov. Posamezne parcele so prodali tudi 27-krat dražje od izklicne cene. Večina zainteresiranih kupcev je bila iz notranjosti Slovenije: Ljubljane, Horjula, Celja, Kranja, Sevnice, Koroške, Rogaške Slatine ... Kmetijsko zemljo pa so kupovali sami nekmetovalci. Nepremičninsko podjetje iz Ljubljane je kupilo zemljišča, ker se je njegovim lastnikom to zdela dobra naložba, drugi kupec je imel srečo, da se je dokopal do zemljišča s pogledom na morje, tretji ga je za 18.326 evrov kupil v Sečoveljski dolini (pri Dragonji), za katerega je prepričan, da je celo zazidljivo.
V prihodnjih tednih so napovedane še druge dražbe kmetijskih zemljišč v postopkih izvršbe na tem sodišču. Tako smo že lahko govorili s podjetnikom, ki ima vpisane hipoteke na štirih kmetijskih parcelah v Vinjolah pri Luciji v skupni velikosti 4700 kvadratnih metrov. »Kot upnik s hipoteko nad zemljiščem bom z zanimanjem spremljal potek javne dražbe. Izklicna cena za vsa štiri znaša približno 30.000 evrov, torej v povprečju sedem evrov za kvadratni meter zemljišča. Seveda pa s to ceno nisem zadovoljen. Prepričan sem, da bi morala tista, do katerih se je mogoče pripeljati z avtomobilom in imajo tudi lep razgled na morje, doseči ceno 100.000 evrov. Če bo ta cena dosežena, jo bom sprejel, sicer ne.« Potencialni lastnik kmetijskega zemljišča ga ceni na približno trikrat več od izklicne. Tudi on ugiba, ali mu je k možni višji ceni pomagala Černačeva uredba. Takšno kmetijsko zemljišče nikjer v državi ne bi bilo vredno cene, do katere bi rad prišel potencialni prodajalec (nepoplačani upnik), toda lega zemljišča v kombinaciji z uredbo o preprostih ali nezahtevnih objektih je povzročila nepremičninski preobrat.
Norčevanje iz stroke
Arhitekt Boris Kočevar, nekdanji gradbeni inšpektor in uslužbenec piranske občinske uprave, ki je pred dnevi odhajajočega ministra Zvoneta Černača pozval, naj uredbo umakne, je iz svoje bogate inšpektorske in urbanistične prakse lahko natančno pojasnil, kako je mogoče s pomočjo uredbe tudi na kmetijskem zemljišču (ne glede na njegovo velikost) zgraditi skedenj tlorisne velikosti 150 kvadratnih metrov in pridobiti vsaj dve etaži. V pritličje je mogoče postaviti, recimo, vinsko klet, v nadstropje pa spalnico, dnevno sobo, kopalnico, kuhinjo in še kabinet. Vse to brez soglasij, brez projektov, brez komunalnega prispevka in nadzora. V občini imajo okoli 500 nedovoljenih gradenj. Zdaj se bo njihovo število še povečalo. To nam je neuradno potrdil tudi eden od gradbenih inšpektorjev. Dejal je: »Čeprav nihče ne verjame: še največ dela, preglavic in zapletov bomo zaradi te uredbe imeli mi.«
To je norčevanje iz stroke in odprt lov na prostor, so v protestnem pismu zapisali v piranski občinski upravi. Pri tem so še dodali, da bi samo 1000 objektov v velikosti 150 kvadratnih metrov v državi pomenilo 15 hektarov pozidanih najboljših zemljišč, ki so trajno izgubljena.
