Neoskrbovanih stanovanj v Kamniku ni hotel nihče

Dražba Pod skalco v Kamniku. Obremenjenost s hipoteko in brez organizirane oskrbe.

Objavljeno
05. junij 2015 23.43
Kamnik
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija

Kamnik – Na dražbi dvanajstih od skoraj 90 še neprodanih stanovanj Pod skalco na Cankarjevi cesti v Kamniku včeraj ni bilo kupcev. Stanovanja sploh niso oskrbovana, čeprav so jih prodajali kot takšna, temu primerno (pre)visoka pa je bila tudi zahtevana cena. Poleg tega so vse nepremičnine obremenjene s hipoteko Banke Celje.

Stanovanja je v imenu podjetja Stan-pro plus prodajala nepremičninska družba Remax, ki je zagotavljala, da bodo kupci dobili bremena prosto nepremičnino. Toda precej tam živečih starejših ljudi, ki so verjeli obljubam investitorja podjetja Dolenjgrad, da se bodo vselili v oskrbovana stanovanja, je povedalo, da ni čisto tako. Nepremičnina je obremenjena s hipoteko Banke Celje, direktorica bližnjega doma starejših občanov Marija Rems pa je pojasnila, da stanovanj ne upravljajo in da je investitor med gradnjo pričakoval, da bo dom podpisal nekakšno garantno pismo, a so to odklonili. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve smo izvedeli, da celoten kompleks 147 stanovanj nima statusa oskrbovanih stanovanj.

Kvadratni meter 3000 evrov

Poleg tega so nekaj dni pred dražbo bližnji stanovalci iz Drnovškove poti, ki so bili soglasodajalci ob gradnji, poslali peticijo na Banko Celje, da ne bodo dovolili spremembe namembnosti stanovanj in da naj morebitne kupce obvestijo, da jih ne more kupiti kdor koli, ampak le starejši ljudje, za katere je bil stanovanjski kompleks zgrajen. Odvetnica Stan-pro plusa Suzana Miklič Nakič je pojasnila, da sprememba namembnosti ni bila predlagana in da takšnega namena nimajo. Eden od stanovalcev Marjan Strehar je povedal, da so bili kupci ogoljufani in zavedeni, saj so jim obljubljali 24-urno zdravstveno oskrbo z alarmnimi zvonci.

Temeljni kamen za naselje Pod skalco sta leta 2010 položila direktor Dolenjgrada Ivan Samotorčan in takratni kamniški župan Tone Smolnikar. Kompleks tako imenovanih oskrbovanih stanovanj je sestavljen iz šestih objektov. Za objekte A1, A2 in A3 je bilo izdano uporabno dovoljenje maja 2011, za objekte B1, B2 in C pa konec aprila 2013. Skupaj je bilo zgrajenih 147, od tega jih še približno 90 čaka na kupce. Ker prodaja precej dragih stanovanj ni stekla, saj je bilo treba, denimo, za 38 kvadratnih metrov veliko stanovanje (od tega devet kvadratnih metrov balkona) in eno parkirno mesto v garaži odšteti skoraj sto tisoč evrov, je Dolenjgrad zašel v finančne težave.

Veliko pomanjkljivosti

Rešil jih je tako, da je vsa neprodana stanovanja prenesel na podjetje Stan-pro plus, ki je prevzelo dolgove projekta in odkupilo terjatve podizvajalcev za dokončanje objekta. Pri tem za nekatere spornem prenosu je z dodatnimi milijoni pomagala Banka Celje, ki je kot financerka projekta in hipotekarna upnica vstopila že leta 2011. Problem pa je to, da so z omenjeno operacijo izločili vse dotedanje kupce, ki z Dolenjgradom še niso imeli poravnanih vseh obveznosti (obročni plačniki) ali rešenih reklamacij. V že zgrajenih stanovanjih je bilo veliko pomanjkljivosti, ki jih neplačani podizvajalci niso hoteli odpraviti. Poleg tega tudi v okolici nekatera dela sploh še niso bila izvedena. Več kupcev pa je imelo težave z investitorjem in vpisovanjem stanovanj v zemljiško knjigo.

Da bi končalo spore in uredilo lastniška razmerja med prodajalci in kupci, je vodstvo kamniške občine že lani kot mediator sklicalo sestanek z vpletenimi. Iz zapisnika so razvidne besede Florijana Bulovca iz Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je dejal, da jih ob tako slabi komunikaciji med kupci in investitorji ne bo več zanimal nakup objekta s 16 stanovanji, saj so oktobra 2013 izvedli strokovni pregled objekta in odkrili toliko pomanjkljivosti, da so bili začudeni, na kakšni podlagi je sploh bilo izdano gradbeno in nato uporabno dovoljenje za objekt B1.

Tamkajšnji župan Marjan Šarec je za Delo včeraj povedal, da občina formalne pristojnosti pri sporu nima, si pa želi čimprejšnjo ureditev pravno-lastniških razmer. »Kamničani bi zagotovo mirneje živeli, če tega projekta sploh ne bi bilo. Gre za klasično zgodbo iz preteklosti, pri čemer se je podjetje Dolenjgrad pokazalo v neprimerni luči,« pravi Šarec.