Nepopolni podatki s sistematskih pregledov

Ljubljana – Sodelovanje šol pri sistematskih pregledih je premalo natančno določeno, a očitno nujno. Sistema, ki bi spremljal vključenost posameznih otrok v preventivo, na nacionalni ravni namreč sploh ni.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (Nijz) je pred leti pripravil predloge za spremembo zakonodaje, ki bi omogočila vzpostavitev sistema. Šele z njim bi Nijz lahko spremljal rezultate in hkrati vedel, koga naj povabi na sistematski pregled. Za zdaj namreč lahko spremlja le deleže pregledanih otrok, pa še to so podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Delež sistematsko pregledanih otrok se ne zmanjšuje, v nobeni območni enoti ZZZS ni upadel pod 97,6 odstotka. Kljub temu so zaradi odločitve preboldske šole, ki otrok noče več voziti na sistematske preglede, šola tudi ni edina taka v državi, v Nijzu zaskrbljeni, saj pričakujejo, da se bo znižala precepljenost in da drugi zdravstveni problemi ne bodo pravočasno odkriti.

V Nijzu zaskrbljeni

»Na podlagi izkušenj iz drugih držav in pri nas menimo, da se preventivnih pregledov ne bo udeležilo več otrok iz socialno-ekonomsko ranljivih družin in iz družin, kjer starši niso ozaveščeni in ne bodo izkoristili priložnosti, ki jo za zdravje otroka, mladostnice, mladostnika ponudi preventivni pregled,« je zapisala prim. dr. Polonca Truden Dobrin iz Nijza.

V Nijzu so lahko upravičeno zaskrbljeni, saj sta pomoč in sodelovanje šol za preventivo v tem trenutku nenadomestljiva. Čeprav sistematske preglede poznamo že desetletja, v Sloveniji še niso vzpostavili informacijskega sistema za spremljanje izvajanja preventivnega programa za otroke in mladostnike, je pojasnila Truden Dobrinova: »Tako ne bomo mogli spremljati, kateri otroci se preventivnih pregledov niso udeležili, da bi jim poslali vabilo na pregled. Preventivni program za otroke in mladostnike namreč še ne dosega standarda preventivnih in presejalnih programov za odrasle, kot so na primer Svit, Zora in Dora.«

Prioriteta ministrstva

Nijz sicer spremlja preventivni program, a so podatki agregirani in zato ni možno vrednotenje učinkovitosti programa niti ni možno spremljanje vključenosti ciljne populacije, je dejala Truden Dobrinova: »Zdaj imamo veliko podatkov samo lokalno v kartotekah in lokalnih informacijskih sistemih, na nacionalni ravni pa teh podatkov nimamo.« Da bi sistem posodobili, so v preteklih letih že pripravili predloge za nujno spremembo zakonodaje in vzpostavitev informacijskega sistema. Dlje od predlogov za zdaj niso prišli, so pa z ministrstva za zdravje sporočili, da je sprememba zakonodaje med prioritetami ministrstva.

Nekaj podatkov nacionalno je zbranih, a ne s sistematskimi pregledi. Tako podatke o precepljenosti Nijz zbira z elektronskim registrom cepljenih oseb, podatki o čezmerni hranjenosti in telesni dejavnosti otrok so v podatkovni bazi fakultete za šport iz športno-vzgojnih kartonov. Ali naj šola ostane pomembna pri sistematskih pregledih, pa so na Nijzu z zunanjimi strokovnjaki razpravljali že lani v projektu Skupaj za zdravje, financiranem z Norveškim finančnim mehanizmom. »V ospredju razmisleka sta bili zagotavljanje vključenosti in vprašanje zmanjševanja neenakosti v zdravju. Stališče strokovnjakov s področja preventivnega varstva je, da je smiselno še naprej šolarje peljati na pregled skupinsko,« je sklenila Truden Dobrinova. Ministrstvi se bosta o tem še pogovarjali.