Tiskane izdaje
Maribor – Med premoženjem Vinaga, ki je po propadu tega nekoč uglednega vinarskega podjetja pristalo v stečajni masi, je tudi bogata zbirka arhivskih vin. Stečajna upraviteljica si prizadeva za prodajo te zbirke, katere tržna vrednost znaša skoraj štiri milijone evrov.
Po podatkih iz dokumenta, objavljenega na spletnih straneh Ajpesa, je Vinag lastnik 151 vrst arhivskega vina; število steklenic posameznih vrst je različno, od le nekaj primerkov do več tisoč. Stečajna upraviteljica Vinaga Brigita Kraljič predlaga, da to zalogo prodajo v paketu kot celoto na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene. Po mnenju Kraljičeve je takšen način najprimernejši glede na to, da gre za arhivska vina, ki predstavljajo dodano vrednost za zbiratelje.
Po cenitvi, ki jo je pred slabim letom dni izdelal sodni cenilec Marjan Golja, znaša tržna vrednost celotne Vinagove arhivske zaloge 3,95 milijona evrov, likvidacijska vrednost pa 2,76 milijona. Stečajna upraviteljica predlaga, naj sodišče določi izklicno ceno v višini likvidacijske vrednosti.
Nekdanji ponos Vinaga
»Pomen zbirke arhivskih vin, ki vsebuje večino vinskih letnikov minulih skoraj sedmih desetletij, primernih za arhiviranje, je nedvomno velik,« je povedal mariborski mestni viničar Stanislav Kocutar. »Spominjam se, da so še pred poldrugim desetletjem v Vinagu z največjim ponosom pokazali arhivsko klet in opozorili na posamezne letnike. Za arhivo so tedaj še primerno skrbeli, kar pomeni, da so po določenem času steklenice pregledali, ocenili dotrajanost zamaškov in jih zamenjali, tako da je večina vin užitnih, vsaj glede na to, kdaj je bil nazadnje opravljen pregled.«
Med najstarejšimi vini v Vinagovi zbirki so laški rizling (letnika 1946 in 1958), kapelski biser (1962), traminec (1964 in 1965) in šipon (1967). Likvidacijska vrednost steklenice skoraj sedem desetletij starega laškega rizlinga (pozna trgatev) znaša 1470 evrov.
Zbirka kot dediščina okolja
»V vinskem svetu velja nakup arhivskih vin priznanih pridelovalcev za naložbo podobno kot nakup vrednostnih papirjev ali zlata,« je dejal Kocutar. »Potencialni kupci so lahko ljudje, ki jim takšno vino nekaj pomeni ali pa jim kaj pomenita posamezna sorta ali letnik. Morda bodo med kupci gostinci, ki želijo vino hraniti, ali vinarji, ki bi jim kakšna steklenica dvignila ugled lastne arhivske zbirke.« A ker Vinagova zbirka po Kocutarjevih besedah predstavlja dediščino tega okolja, bi vsaj kakšen primerek iz zgodnjega obdobja moral biti v lasti mesta in del nastajajoče mestne muzejske zbirke trte in vina: »Menim, da so ta vina za Maribor tako zanimiva kot kakšno likovno delo.«
Omenjena zbirka arhivskih vin se nahaja v Vinagovi stari kleti v središču mesta. Vodja mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Srečko Štajnbaher je povedal, da so Mestni občini Maribor (MOM) že aprila lani posredovali strokovne podlage za razglasitev Vinagove kleti za kulturni spomenik lokalnega pomena. »V strokovnih podlagah smo kot sestavni del navedli tudi zbirko arhivskih vin,« je povedal Štajnbaher. Vendar MOM tovrstnega odloka še ni sprejela.
»Seznanjeni smo z namero o prodaji arhivskih vin, s stečajno upraviteljico pa se dogovarjamo o predaji določenih vzorcev v naš muzej,« je povedala direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor Mirjana Koren. »Dokler gradivo ni razglašeno za spomenik, ima le tržno vrednost, po razglasitvi pa je njegova cena neprecenljiva. Ko bodo vzorci Vinagovih vin predani v muzej, bodo vpisani v našo inventarno knjigo in s tem razglašeni za spomenike.«
Pred dražbo tudi ogledi
Kdaj točno bo načrtovana dražba Vinagovih arhivskih vin, še ni znano. Preden bo sodišče izdalo sklep o prodaji, naj bi podala mnenje še upniški odbor in ločitveni upnik Factor banka, ki ima ločitveno pravico na arhivskih vinih.
»Vse aktivnosti v smeri prodaje zato vodimo v dogovoru s Factor banko. Ta je najela priznanega enologa Dušana Brejca, ki si je ogledal arhiv, določil vzorec okrog 300 steklenic, ki so bile potem prepeljane v Ljubljano v primeren prostor za hranjenje vzorcev in preizkušanje kakovosti,« je pojasnila stečajna upraviteljica Brigita Kraljič in dodala, da so na sodišče že posredovali predlog za prodajo arhivskih vin, po pravnomočnosti sklepa, ki bo izdan kmalu, pa bodo objavili javno dražbo. To bo mogoče izvesti sredi septembra, ocenjuje Kraljičeva, pred tem pa bo za interesente organiziran skupen ogled.
