Tiskane izdaje
Ljubljana – Teden dni za podatki uradne statistike je svoje poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu v prvem polletju letos objavila še Geodetska uprava RS (Gurs). Med ključnimi ugotovitvami najdemo tudi težko pričakovano: »trgovanje ostaja živahno, po sedmih letih in pol ne moremo več govoriti o krizi slovenskega nepremičninskega trga«.
Posli se množijo
V letošnjem prvem polletju je po podatkih Gurs lastnika zamenjalo 13.300 nepremičnin v skupni vrednosti okoli 720 milijonov evrov. To je sicer za 3 odstotke manj poslov, kot jih je bilo v drugem polletju lani, skupna vrednost pa se je - predvsem zaradi upadanja cen nepremičnin - znižala za dobro desetino. Število sklenjenih poslov postopoma še vedno narašča.
Na trgu so trendi močneje sunili navzgor že v drugi polovici lanskega leta, zlasti opazen je bil razcvet na trgu stanovanj (29-odstotna rast glede na isto obdobje 2013) in poslovnih nepremičnin (38-odstotna rast). Zato, pravijo geodeti, je logično, da se je letos promet na trgu umiril, je pa primerljiv s prvim polletjem lani.
Če pogledamo posamezne vrste nepremičnin, vidimo, da se je prodaja stanovanjskih nepremičnin v prvih šestih mesecih letos v primerjavi z drugim polletjem 2014 zmanjšala za 2 odstotka (predvsem na račun upada prodaje hiš, medtem ko se je stanovanj prodalo za odstotek več). Bolj (za 15 odstotkov) je upadla prodaja poslovnih nepremičnin.
Manj optimizma zbuja podatek, da so še vedno povsem nekonjunkturna zemljišča za gradnjo stavb. Trend upadanja števila teh prodaj vztrajno kaže navzdol in se približuje rekordno nizkemu obsegu prodaj v času največje krize, v prvem polletju 2009.
Cene vztrajajo
Geodeti na podlagi predhodnih podatkov za leto 2015 ocenjujejo, da se je trend padanja cen stanovanjskih nepremičnin ustavil. Na ravni države je povprečna cena hiš celo že nekoliko zrasla, povprečna cena stanovanj pa je še za spoznanje padla (kar je mogoče pripisati tudi prehodu na nov informacijski sistem preverjanja in dopolnjevanja podatkov oziroma prelomu v časovni vrsti podatkov).
Pri poslovnih nepremičninah zaradi skromnega vzorca in nihanj prodajnih cen ni mogoče oceniti, ali se je zniževanje cen že ustavilo, vsekakor pa se je nadaljevalo močno upadanje cen zemljišč za gradnjo stavb. V opazovanem času je bila kar za 40 odstotkov nižja kot v času pred krizo.
Pičla ponudba novih stanovanj
Zaradi krize v gradbeništvu je bila ponudba novih stanovanj zelo skromna. Tako kaže tudi za naprej; po statističnih podatkih so pravne osebe, ki gradijo za trg ali za lastne potrebe, dobile gradbena dovoljenja za vsega 42 stanovanj, medtem ko je bilo na vrhuncu gradbenega razmaha, v prvem polletju leta 2007, izdanih dovoljenj za 2900 stanovanj.
Po drugi strani pa se povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah povečuje, saj se pogoji za nakup bistveno izboljšujejo. Raste BDP, zaposlenost, kupna moč, pa tudi dostopnost do bančnih kreditov.
Cene rabljenih stanovanj so stagnirale na vseh večjih urbanih območjih, razen na Obali.
Osmina vseh evidentiranih prodaj se je nanašala na nova ali bolje, prvič vseljiva stanovanja. Opaziti je zmanjševanje deleža prodaj iz nasedlih projektov. Posledica tega je razmeroma močan trend rasti povprečne cene stanovanj na primarnem trgu.
Na prostem trgu je bilo kvadratni meter stanovanja, vključujoč davek in garažo, mogoče kupiti za od povprečno 1600 evrov v Mariboru do 2800 evrov v Ljubljani. Stanovanja iz nasedlih projektov so stala od povprečno 1950 evov v Ljubljani (prodanih je bilo 11 takih stanovanj) do 3000 na območju Obale (brez Kopra).
Previdni v napovedih
Kljub opisanim trendom pa so geodeti v napovedih zaradi okoliščin in dosedanjih nihanj še vedno previdni. Prvo dno krize je bilo doseženo v prvi polovici leta 2009, do polletja 2010 je trg nekoliko oživel, nato pa se je obseg poslov spet tri leta in pol krčil, nakar je bilo precej višje dno krize očitno doseženo v prvem polletju 2013.
Cene rabljenih stanovanj, ki najbolje ponazarjajo cenovno dogajanje na slovenskem nepremičninskem trgu, so torej v prvi polovici letošnjega leta stagnirale. Ali so že dosegle dno, bo po mnenju Gursa pokazalo šele dogajanje v prihodnjem letu: »Povsem možno je, da nas čaka neko obdobje relativnega ravnotežja med povpraševanjem in ponudbo na nepremičninskem trgu oziroma obdobje stagnacije ali manjših nihanj cen.«
V naslednji fazi se bodo cene obrnile navzgor. Kdaj bo to, analitiki ne napovedo. Vsekakor takrat, ko bo plačilno sposobno povpraševanje preseglo ponudbo. Da se vse odvija v tej smeri, kažejo izboljšani pogoji za nakup nepremičnin, po drugi strani pa slabi obeti v ponudbi novih stanovanj. Če se nemara gospodarske okoliščine poslabšajo, bo do censkega preobrata prišlo kasneje.
