Neprepričljiva kandidatura za svetovne varuhe človekovih pravic

Ljubljana – Slovenija bi že zdavnaj morala ustanoviti institucijo za človekove pravice. Poročila varuha človekovih pravic pa iz leta v leto ponavljajo isto: država ne izpolni svoje dolžnosti. Tudi varuhinja Vlasta Nussdorfer spet opozarja na to, da bi Slovenija to morala storiti, sploh, ker kandidira za članico sveta OZN za človekove pravice 2016–2018.

Varuhinja že vrsto let ponavlja priporočilo, da bi morali ustanoviti institucijo, ki bi delovala na podlagi »pariških načel«. Ta načela opredeljujejo naloge in pogoje za priznanje tovrstnih institucij, za katere je značilno, da se bolj kot z obravnavo posameznih pritožb ukvarjajo s splošnejšimi nalogami na področju varovanja človekovih pravic, kot so ugotavljanje stanja, promocija, ozaveščanje, izobraževanje. Varuh vseh teh nalog ne izvaja predvsem zaradi kadrovskih omejitev. Zaradi tega tudi ne sodeluje pri aktivnostih državnih institucij v okviru organov OZN v Ženevi in Mednarodnega koordinacijskega komiteja državnih institucij za varstvo in promocijo človekovih pravic.

Kot pravi varuhinja Vlasta Nussdorfer, je takšna institucija vedno bolj pomembna za ugled države na področjih mednarodnih povezav. Omogoča tudi neposredno sodelovanje državne institucije v okviru mehanizmov univerzalnega periodičnega pregleda (UPP) držav, ki je najpomembnejši mehanizem OZN na področju spremljanja stanja in spoštovanja človekovih pravic posameznih držav članic.

Opozorila sveta OZN za človekove pravice

Priporočila za preoblikovanje Varuha v državno institucijo po pariških načelih je Slovenija že prejela v okviru drugega kroga obravnave UPP. Svet OZN za človekove pravice je tedaj ugotovil premalo napredka Slovenije glede tega, kljub sprejetemu priporočilu ob prvem pregledu države. To je bilo tudi eno od glavnih priporočil, ki jih je Slovenija dobila za naslednje zasedanje sveta OZN za človekove pravice.

V zvezi s tem je vlada prejela vprašalnik odbora ZN za človekove pravice o uresničevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Redno periodično poročanje je obveznost vseh držav članic. Poročila obravnava Odbor ZN za človekove pravice, ki je mednarodni nadzorni mehanizem. Pred obravnavo odbor pripravi seznam predhodnih vprašanj, na katere mora država v roku odgovoriti.

Med vprašanji, ki zanimajo odbor, je tudi informacija o ukrepih za uskladitev dela varuha po pariških načelih. Vlada v odgovoru odboru pojasnjuje, da mnenja glede tega, ali je najbolj optimalna rešitev širitev institucije oziroma pristojnosti Varuha človekovih pravic ali pa bi bilo bolj smiselno ustanoviti ločeno institucijo, »še niso povsem razčiščena«. Načeloma pa si Slovenija prizadeva, da se zakonsko določijo potrebne dodatne predpostavke, ki bi omogočile, da se delo Varuha uskladi s Pariškimi načeli.

Vlada priporočil ne upošteva

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pravi, da odgovor vlade ni zadosten in ne vsebuje vseh podatkov o dosedanjih aktivnostih in o tem, kdo mora sprejeti ključne odločitve. Varuhinja je na to obveznost opozorila vlado že pred tremi leti. Po prenehanju delovanja informacijsko-dokumentacijskega centra Sveta Evrope je predlagala, da bi ustanovili tak center pri Varuhu, ki bi bil lahko zametek za izvajanje izobraževalnih, promocijskih in preventivnih aktivnosti na področju človekovih pravic. To pa bi Varuhu omogočilo izvajanje nalog, ki jih predvidevajo pariška načela. Vendar vlada tega ni podprla.

Institucija mora biti neodvisna

Medresorska delovna skupina za človekove pravice, ki deluje v okviru zunanjega ministrstva, je to vprašanje večkrat obravnavala, vendar se ni mogla odločiti. Varuhinja je izrazila pripravljenost, da prevzame polnopravno članstvo državne institucije za človekove pravice po pariških načelih, seveda ob ustrezni kadrovski in materialni okrepitvi, ki bi omogočala izvajanje tovrstnih nalog. »Treba je upoštevati tudi, da koalicijska pogodba predvideva ustanovitev institucije po pariških načelih v okviru vlade, in da je bila podpora takšnemu modelu med drugim izražena tudi v razpravah v okviru medresorske komisije za človekove pravice pri MZZ.« Glede na to, da je Slovenija članica večine mednarodnih organizacij, ki urejajo človekove pravice, je nacionalna institucija potrebna, se strinja z varuhinjo Jasna Murgel (SMC) in pojasnjuje, da je ministrstvo za pravosodje zagotovilo, da bo ta organ v okviru ministrstva.

Varuhinja sicer meni, da bi bilo to neracionalno in bi se takšna institucija težko uveljavila in težko dokazovala neodvisnost, ki jo zahtevajo pariška načela, ob sedanji uveljavitvi Varuha na večini teh področij. Odločitev o tem pa mora sprejeti vlada. Varuhinja upa, da bo odločitev, kakršnakoli že bo, sprejeta čim prej, »saj nadaljnje zavlačevanje, tako glede opravljanja teh nalog kot tudi glede antidiskriminacijskega telesa (Zagovornika načela enakost), ne prispevajo k ugledu Slovenije na področju mehanizmov varstva in promocije človekovih pravic«.